V šesto gre rado

Danes na Irskem poteka referendum o spremembi ustave v zvezi z legalizacijo splava. Irci bodo na referendumu lahko odločali o izbrisu osmega amandmaja ustave ter tako ženskam zagotovili legalen splav do dvanajstega tedna nosečnosti. Splav je trenutno na Irskem dovoljen samo v primeru ogroženosti življenja nosečnice, ne pa tudi v primeru posilstva, incesta ali deformacije zarodka. Na Irskem imajo eno izmed najstrožjih  ureditev zakonodaje na tem področju, ne le v primerjavi z Evropo, pač pa tudi globalneje. Prve korake k liberalizaciji le-te so storili leta 2013, ko je bil sprejet Zakon o varovanju življenja med nosečnostjo.

Splav je na Irskem prepovedan od leta 1861 in označen kot kaznivo dejanje proti osebi. Ta zakon je obveljal tudi po letu 1922, ko se je Irska osamosvojila od Združenega kraljestva. Že prej omenjeni osmi amandma k ustavi je bil sprejet z referendumom leta 1983. Po osmem amandmaju ženskam, ki opravijo splav, in zdravnikom, ki ji pomagajo, grozi do 14 let zapora. Amandma je bil na takratnem referendumu podprt z dvotretjinsko večino.

Izjava

V prevodu: “Država priznava pravico do življenja nerojenim in z enako pravico v obziru do matere zagotavlja v svojih zakonih, da spoštuje in, kolikor je mogoče, prakticira s svojimi zakoni zaščito in obrambo te pravice.”

V letu 1992 je vrhovno sodišče v zadevi X navedlo, da lahko 14-letno dekle, ki je bila žrtev posilstva opravi splav. Med letoma 1992 in 2002 je na Irskem potekalo več referendumov, ki bi olajšali dostopnost splava in preprečili samomorilnost med nosečnicami, ki so želele opraviti splav. Ravno zaradi spornosti pri primeru X je leta 1992 potekal referendum o 14. amandmaju. Ta amandma določa, da prepoved splava na Irskem ne omejuje pravice do posredovanja informacij o storitvah splava v tujini. Prav tako je obveljal referendum o opravljanju splava v tujini, torej praviloma v Angliji. Leta 2002 je potekal referendum o dovoljenju za opravljanje splava v primeru ogroženosti življenja nosečnice, a je padel.

Prva sprememba na Irskem se je zgodila leta 2013 zaradi množičnih demonstracij, ki jih je sprožila smrt 31-letne nosečnice Savite Halappanavar. Savita je v sedemnajstem tednu nosečnosti zaprosila za prekinitev nosečnosti, saj je trpela za bolečinami v hrbtu, spontani splav pa naj bi bil po njihovem mnenju tako ali tako že v teku. V univerzitetni bolnišnici v Galwayu, ki leži na zahodni irski obali, njeni želji po splavu niso ustregli. Po navedbah soproga so ji dejali, da splava ne morejo opraviti, ker je zarodek še živ. V bolnišnici je preživela osem dni, medtem pa večkrat zaprosila za prekinitev nosečnosti. Zdravniki so ji zatrjevali, da imajo zvezane roke, vse dokler zarodku bije srce. Savita je medtem trpela hude bolečine, nazadnje pa umrla.  

Ustavne in zakonske spremembe so bile med leti 2016 in 2017 večkrat obravnavane v irskem parlamentu, letos pa so Irci končno dočakali referendum, s katerim bo sporni osmi člen lahko izbrisan. Osmi člen je sicer že več let jabolko spora med Irsko in Evropsko unijo, saj je v primerih nekaterih tožb, ki so zadevale splav Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da je Irska kršila Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, saj ni zagotovila dostopnega in učinkovitega postopka, s katerim bi lahko nosečnice ugotovile, ali izpolnjujejo pogoje za po irski zakonodaji pravno upravičen splav.

O zgodovini splava na Irskem in situaciji danes, na dan referenduma, smo se za Kultivator pogovarjali s Claire Pierson, ki kot politologinja in strokovnjakinja za ženske študije predava na Univerzi v Liverpoolu.

Pierson, za začetek obrazloži, kaj za Irke pomeni izbrisa osmega člena ustave oziroma glas ZA na referendumu.

Izjava

Uspešen referendum bi po mnenju Pierson irskim ženskam ne samo podelil osnovne človekove pravice, ampak tudi Irsko v zakonodaji glede splava postavil ob bok z ostalimi, ne le evropskimi, ampak tudi ostalimi državami.

Izjava

Pierson omeni, da je zelo pogosta pot, ki se je lotevajo irske nosečnice aborativna tableta, ki jo naročijo preko spleta, saj je za mnoge to edina možnost za splav, predvsem pri žrtvah posilstva ali pri ženskah, ki vedo, da je zarodek, ki ga nosijo, deformiran. Uporaba aborativne tablete je na Irskem protizakonita, prav tako kot splav, in z njeno uporabo tvegajo tudi do 14 let zapora. Problematično je, da v veliko primerih uporabe aborativne tablete pride do zdravstvenih zapletov, zaradi katerih si ženske ne upajo v bolnišnico, saj tako tvegajo zaporno kazen.

Izjava

Pierson nadalje pojasni dogajanje leta 2013, ko je bil sprejet Zakon o varovanju življenja nosečnice, ki dovoljuje splav tudi v primeru nevarnosti samomora nosečnice. Po njenih besedah ta zakon v realnosti ne deluje učinkovito. Vsakodnevno namreč do 9 žensk zapusti Irsko in asistenco pri splavu poišče v tujini, največkrat v Angliji.

Izjava

Na tej točki se vrnimo nazaj k irski zgodovini zakonske ureditve pravice do splava. Od leta 1992, ko je parlament ustavi dodal 13. amandma, ki ženskam zaradi nezaželene nosečnosti dovoljuje potovanja v tujino za prekinitev nosečnosti, naj bi to možnost izbralo okoli 170 tisoč Irk. Pierson pojasni pretekle referendume, ki so omogočili dostopnost informacij o opravljanju splava v tujini in možnost opravljanja splava v tujini.

Izjava

Nazaj v današnje dni. Irski premier Leo Varadkar je referendum o osmem členu irske ustave, ki je bil sprejet leta 1983 in enači življenji matere in zarodka, s tem pa prepoveduje kakršno koli umetno prekinitev nosečnosti, napovedal že na začetku leta. Premier je za razveljavitev osmega amandmaja, številnim znotraj njegove stranke Fine Gael pa se zdi razveljavitev še vedno sporna. V opozicijskih strankah Fianna Fáil in Sinn Féin svojim volivcem nočejo dajati nobenih predvolilnih priporočil, medtem ko se Zeleni, Laburisti in Socialdemokrati zavzemajo za spremembo ustave. Več Claire Pierson.

Izjava

Največji nasprotnik izbrisa osmega člena je, kakopak, Katoliška cerkev. Irska v očeh mnogih velja za katoliško državo, saj je prebivalcev, ki se definirajo kot katoličani nekaj čez 85 odstotkov. Na Irskem ima Katoliška cerkev zelo velik vpliv tako v širši družbi, politiki kot tudi v šolstvu, saj upravlja mnogo izobraževalnih ustanov. V zadnjih letih  vpliv Cerkve na javno mnenje upada. Claire Pierson pravi, da je bila tudi sama presenečena nad upadom njene moči.

Izjava

Javne raziskave, ki so se izvajale pred referendumom nakazujejo, da bi za izbris osmega amandmaja glasovalo 63 odstotkov volivcev, proti pa naj bi jih bilo 37. Leta 2015 je na Irskem potekal referendum o pravicah LGBT in bil tudi sprejet, kar nakazuje na progresivnost volilcev, a po mnenju Claire Pierson je splav bolj problematična tematika.

Izjava

Še ena pereča tema na Irskem je kontracepcija. Ta je tam legalna, a je jutranja tabletka še vedno zelo težko dostopna. Več Pierson.

Izjava

Pierson izpostavlja tudi problematiko Severne Irske, kjer je splav prav tako kot na Irskem ilegalen in izid današnjega referenduma nanje ne bo vplival.

Izjava

Kljub temu da Republika Irska že nekaj let dela majhne korake v smeri legalizacije splava, pa se bodo po mnenju Claire Pierson prebivalke Severne Irske večje spremembe še načakale.

Izjava

Eni izmed največjih podpornikov današnjega referenduma so gibanje Together for yes, združenje več nevladnih organizacij in aktivistov, ki na področju boja za legalizacijo splava delujejo že vrsto let. Več o organizaciji Claire Pierson.

Izjava

Volilci se lahko referenduma udeležijo med sedmo zjutraj in deseto zvečer. Uradni rezultati referenduma bodo znani v soboto po 22. uri.