Politično predpisana etika in integriteta

Politično predpisana etika in integriteta

Mnenje, kolumna ali komentar
30. 9. 2015 - 16.00

 

Po junija na Sodnem svetu sprejetemu kodeksu sodniške etike so pred slabim tednom dni svoj kodeks etike, ki ga je kar na korespondenčni seji sprejel Državnotožilski svet, dobili še državni tožilci. Skupaj s sodniško in državnotožilsko komisijo za etiko in integriteto kodeksa sodnikov in državnih tožilcev zaokrožujeta prvo mini-pravosodno reformo, ki so jo po nareku pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča marca letos kljub pomislekom tako stroke kot parlamentarne opozicije kar po skrajšanem postopku uveljavili poslanke in poslanci aktualne državnozborske koalicije in vlade Mira Cerarja. Kot je sicer že ob sprejemanju novel zakonov o državnem tožilstvu in sodiščih povedal resorni minister, se politično določena obveznost sprejema kodeksov za sodnike in državne tožilce s politiko odpravljanja korupcijskih tveganj nanaša na implementacijo priporočil s stanjem duha glede sodnega in tožilskega sistema na področju korupcijskih tveganj v Republiki Sloveniji sicer nezadovoljne Skupine držav za boj proti korupciji - GRECO, ki so pred marcem letos dve leti in pol pozabljeno samevala v predalih prav pravosodnega ministrstva.

Kljub temu da se v Grecu, ki pod okriljem Sveta Evrope med drugim ocenjuje in daje priporočila državam za izboljšanje stanja pri preprečevanju tudi na Slovenskem še kako prisotne korupcije in korupcijskih tveganj pri sodnikih, tožilcih in poslancih, na Klemenčičevo prvo minireformo pravosodnega sistema po skrajšanem postopku v tem mandatu še niso odzvali, bi naj z njo vsaj omilili decembra lani zatečeno stanje neizvajanja priporočil prav glede preprečevanja korupcije pri poslancih, sodnikih in tožilcih. Kot izhaja iz 12. decembra lani sprejetega Poročila o Republiki Sloveniji in njenem izpolnjevanju priporočil je namreč domača država zadovoljivo ali vsaj delno zadovoljivo uresničila samo sedem od devetnajstih priporočil iz Ocenjevalnega poročila, pet od preostalih priporočil je izpolnila zgolj delno, kar dvanajst priporočil pa je ostalo povsem neizpolnjenih.

Kakšen sicer bo konkreten score pri izpolnjevanju priporočil po vnovičnem ocenjevanju, ki bo zajemalo tudi zadnje politične sprememebe sodnega in državnotožilskega sistema, ta trenutek še ne ve niti sam pravosodeni minister Goran Klemenčič. Bi pa naj vsaj na deklarativni ravni te zagotavljale depolitizacijo sodstva in aktivno politiko odpravljanja korupcijskih tveganj v sodstvu. Kljub temu sicer da naj bi neka etika in integriteta v sodniških in državnotožilskih vrstah na Slovenskem vendarle že veljali tudi pred tem sprejemom novel zakonov o sodniški službi in o državnem tožilstvu, nenazadnje so še naprej veljaven kodeks že imeli denimo sodniki združeni v Sodniško društvo Slovenije, naj bi bistvena novost novih politično predpisanih kodeksov etike sodnikov in državnih tožilcev bila, da bosta brez izjeme veljala za vse sodnike in državne tožilce ter da bosta glede ravnanj, ki bi utegnila pomeniti kršitev enega ali drugega kodeksa, sicer zgolj načelna mnenja sprejemali sodniška in državnotožilska komisija za etiko in integriteto.

Tako pri sodniškem kot pri državnotožilskem kodeksu etike ne gre za kako posebej zahtevna ali obsežna dokumenta, saj ima kodeks državnotožilske etike zgolj 8. členov, kodeks sodniške etike pa celih 10. Zapisa etičnih in moralnih načel, po katerih se na Slovenskem ravna vsak državni tožilec ali sodnik pri opravljanju državnotožilske ali sodniške službe, sta tako predvsem obče-splošne in poljdunoznanstvene narave. Tako določata skupek splošnih načel obeh poklicev, kot so nepristranskost in neodvisnost, dostojanstvo in ugled, tajnost glede osebnih, poslovnih in vseh drugih podatkov, združljivost ali nezdružljivost z drugimi dejavnostmi ter odnose z drugimi sodelavci.

Državni tožilec je tako med drugim tudi prav po kodeksu državnotožilske etike dolžan prenašati svoje znanje in izkušnje na mlajše sodelavce in pripravnike, kar je vsaj na ponovno deklarativni ravni gotovo pohvalno. Bolj pa bode v oči, kako zelo nedorečeno in neopredeljeno ostaja področje kršitev teh temeljnih načel kodeksov tako sodniške kot državnotožilske etike. Glede ravnanj v nasprotju z enim ali drugim kodeksom je namreč določeno zgolj to, da ena ali druga komisija za etiko in integriteto sprejemata načelna in z ničemer več podkrepljena mnenja. Toda tako to gre. Da bo sicer tako v sodstvu kot v državnem tožilstvu še naprej vladala predvsem stanovska solidarnost tudi do svojih s koruptivnimi tveganji bolj obremenjenih kolegov, je pač že vnaprej zagotovljeno tako s sestavo in načinom imenovanja članov obeh komisij zgolj za načelna mnenja o kršeni etiki in integriteti posameznega sodnika ali državnega tožilca, kot tudi s tem, da konkretne sankcije za konkretne kršitve ostajajo konkretno nepredpisane.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s politično predpisanima kodeksoma zgolj načelne etike za sodnike in državne tožilce v zobeh poskrbel Tomaž Z.   

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Ali je etično (kar ni isto kot moralno, v primeru kodeksov gre za moralo, ne etiko) dovoliti izpeljavo referenduma o "pravicah istospolnih parov"? In kaj, če se bo izkazalo, da je odločitev ustavnega sodišča v republikisloveniji neetična? V tem primeru bi imeli US, ki bi ravnalo neetično. Takšno ustavno sodišče bi morali razpustiti. V tem primeru bi morali vsi, ki bi bili v tem primeru oškodovani, to pa smo dejansko vsi prebivalci in prebivalke republikeslovenije, takšno ustavno sodišče razpustiti (nobena odločitev US ne more biti nad odločitvijo enakih, ki delujejo v smeri enakosti). Če dopuščate komurkoli, da vas sili v spoštovanje neenakosti, ste gotovi.

..in preprečiti referendum, ki bi spodbujal ljudi k neetični odločitvi, ki bi poskušala uzakoniti neenakost.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.