RAZPRODAJA VSEBINSKIH RAZLIK OSNOVNOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA

RAZPRODAJA VSEBINSKIH RAZLIK OSNOVNOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA

Mnenje, kolumna ali komentar
7. 1. 2015 - 15.00

Ustavno sodišče je včeraj z minimalno večino 5-ih glasov proti 4-im na pobudo staršev šoloobveznih otrok na zasebni katoliški Osnovni šoli Alojzija Šuštarja ter ustanovitelja šole Zavoda Svetega Stanislava razsodilo, da je že davnega leta 1996 sprejet zakon o organizaciji in financiranju vzgoje ter izobraževanja in v njem določeno različno financiranje osnovnošolskih programov javnih in zasebnih šol protiustavno, ker da domača ustava zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja osnovnošolskega programa, ne glede na to, ali ga izvaja javna ali zasebna osnovna šola. O zasebnem osnovnem šolstvu sicer v Ustavi domače republike ni najti ničesar napisanega, dejstvo pa je, da ga ta čas v domovini, v kateri ni več prav lepo biti mlad, izvajajo zgolj 3 zasebno-pravni subjekti oziroma zasebne osnovne šole. Ob osnovni šoli pobudnika te pobude še Montessori inštitut in Waldorfska šola Ljubljana, ki je začela delovati že v šolskem letu 1992/93, skupaj pa zaenkrat vse tri zasebne osnovne šole na Slovenskem obiskuje zgolj nekaj več kot 1000 učencev.

Do polnega oziroma enakega financiranja izvajanja javnega obveznega osnovnošolskega programa je sicer kot najstarejša in še pred zakonsko uveljavitvijo razlikovanja med višino financiranja zasebnih in javnih osnovnih šol upravičena Waldorfska šola Ljubljana, preostali dve, torej v šolskem letu 2008/2009 splavljena katoliška zasebna Osnovna šola Alojzija Šuštarja in zasebna osnovna šola Montessori inštituta, ki je začela obratovati v šolskem letu 2010/2011, pa sta bila do zdaj deležni 85% sredstev, ki jih država in lokalne skupnosti za plače in materialne stroške delovanja zagotavljajo na glavo posameznega učenca oziroma dijaka v javni osnovni oziroma srednji šoli. Tako so starši učencev na katoliški osnovni šoli Alojzija Šuštarja do sedaj v povprečju mesečno plačevali po 40,00 evrov na glavo posameznega otroka, starši otrok, ki želijo, da se njihovi otroci za razliko od preostalih 167.700 učencev javnih osnovnih šol čez osnovnošolski program in gradivo prebijejo po načelih montessori pedagogike, pa trenutno plačujejo od 120 do 130 evrov mesečno.

Pobuda za ustavno presojo sicer dobrih 8 let veljavnega zakona je tako brez vsakega dvoma prišla iz prve zasebne katoliške osnovne šole na Slovenskem, saj pod okriljem Zavoda Svetega Stanislava delujejo še katoliška gimnazija, katoliški študentski in dijaški dom ter prav tako katoliška glasbena šola. Salomonska oziroma vsaj za nadaljnjo usodo javnega osnovnega šolstva na Slovenskem gotovo prelomna odločitev Ustavnega sodišča pa sama po sebi ne glede na odločbo, da je v Sloveniji brezplačno obiskovanje osnovnošolskega programa zagotovljeno z Ustavo, še ne pomeni, da bodo odslej otroci zasebne osnovne šole v Sloveniji obiskovali brezplačno, saj se odločba nanaša zgolj na izvajanje javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja, ki ga predpiše država, ne pa tudi na nadstandardne programe, ki jih dodatno in na strošek staršev izvajajo zasebne osnovne šole.

Tako je tudi Ustavno sodišče s tesno večino 5 proti 4 prepričano, da se vsebinske razlike v načelih, po katerih delujejo zasebne oziroma javne šole kot institucije, pokažejo šele v razširjenih izobraževalnih programih, ki pa se ne financirajo iz javnih sredstev in zato niso predmet te pobude. Tako so v Montessori inštitutu, v okviru katerega deluje zasebna šola s 64 otroki, po včerajšnji odločitvi Ustavnega sodišča veseli predvsem zaradi staršev, ki bodo v prihodnje za šolanje svojih otrok na njihovi zasebni osnovni šoli plačevali manj. Zasebna osnovna šola Montessori inštituta tako bo prejela več javnih sredstev, a bodo starši še naprej plačevali šolnine, saj država v okviru organizacije in financiranja vzgoje ter izobraževanja krije le del obratovalnih stroškov posamezne zasebne šole, na primer plače učiteljev, ne pa na primer najema prostorov, v katerih deluje zasebna osnovna šola Montessori inštituta.

Toda očitno tudi strošek najema prostorov za izvajanje zasebnega osnovnošolskega izobraževanja v skladu z včerajšnjo odločbo Ustavnega sodišča spada med vsebinske razlike v načelih, ki se izkazuje šele v razširjenih izobraževalnih programih, ki iz javnih sredstev niso financirani. Po slovenski, nemara pa prav tako protiustavni zakonodaji, država zagotavlja sredstva za plače s prispevki in davki ter druge osebne prejemke zaposlenih in sredstva za dejavnosti in naloge, ki so potrebne za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Občine pa primaknejo svoj del še za stroške za uporabo prostora, stroške vzdrževanja šolskega prostora in investicij. Sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo pa iz javnega proračuna zasebnim osnovnim šolam ne pripadajo, saj jih je v skladu z nemara pa prav tako protiustavno zakonodajo dolžan kriti njihov ustanovitelj.

Kljub temu je samo po sebi jasno, da bo včerajšnja razsodba Ustavnega sodišča sama po sebi poskrbela za nadaljnji razcvet zasebnega osnovnega šolstva na Slovenskem. To kar Ustavno sodišče poimenuje za vsebinske razlike v načelih, po katerih posamezne zasebne šole delujejo, je vsaj v primeru pobudnikov te ustavne presoje prvorazredno ideološko vprašanje, ki pod vprašaj postavlja razredno enakost slovenskih šoloobveznih otrok. Na primeru katoliških osnovnih in srednjih šol je to dilemo očitno moč razrešiti le tako, da sta tako obvezno pripadajoči križ z gimnastičarjem na steni kot prav tako obvezna jutranja molitev pred prvo šolsko uro javno odobrenega šolskega programa del tega takozvanega razširjenega oziroma nadstandardnega izobraževalnega programa.

Domače Ustavno sodišče je sicer domačemu Državnemu zboru naložilo, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku leta dni, kar je pri prav tako domačih političnih strankah že sprožilo burne, a prav tako ideološko mešane občutke. Tako na obeh straneh domačega na samooklicano levo in desno banaliziranega političnega prostora že padajo prve težke besede. Toda tako to gre. V pravni državi je pa čeprav ideološko spolitizirane odločitve Ustavnega sodišča pač potrebno spoštovati, tudi ko pomenijo prvi žebelj v krsto domačega javnega šolstva in razredne enakosti. Glede na to, da se bodo zasebne osnovne šole še naprej doplačevale, si jih pa revna večina staršev preprosto še naprej pač ne bo mogla privoščiti.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s prihajajočo razprodajo ideološko-vsebinskih razlik domačega osnovnošolskega izobraževanja v zobeh poskrbel Tomaž Z.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Odločitve US ni potrebno spoštovati, kajti, državi ni naloženo, da mora nujno plačevati zasebno šolstvo. V pristojno zakonodajo naj se doda, da je v državi Sloveniji osnovnošolsko izobraževanje obvezno za vse šoloobvezne otroke, država pa je dolžna financirati ZGOLJ JAVNO šolstvo. In pika. (kdor želi, lahko svoje otroke mirno pošlje v tiste zasebne šole, ki bodo imele akreditiran javni kurikulum s strani pristojne javne agencije, zasebne šole pa ne bodo dobile za to niti centa javnega denarja. Obveznost in pravica do OŠ izobraževanja nikako NE pomeni obveznosti države, da financira to obveznost v okviru zasebne šole. Starši imajo po Ustavi RS pravico do vzgoje svojih otrok..in blablabla..nimajo pa pravice, da od države terjajo plačilo za šolanje v zasebni šoli.). Naj gre potem Kokalj v Strasbourgh..hehe..ne bo mu uspelo, tu ga bodo pričakale precendenčne sodbe, ki ga bodo gladko zavrnile, kot nekatere eu kokalje doslej.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness