Tudi na današnji seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko se zunanji minister Anže Logar ni mogel izogniti vprašanjem, kaj da je na stvari glede internega stališča slovenske vlade do osnutka mnenja Evropske komisije o stanju vladavine prava v Sloveniji, ki so ga razkrili v časniku Delo in iz katerega izhaja, da se tretja vlada Janeza Janše in strank SDS, SMC, NSi in DeSUS v marsičem ne strinja z evropskimi ugotovitvami in jim nasprotuje predvsem v tradicionalno slovenskem črnogledem smislu, kako da je stanje v slovenski sodni veji oblasti še veliko hujše in slabše, kot ga izza rožnatih očal in od daleč iz Bruslja vidijo evropski uslužbenci. Zunanji minister Anže Logar je v odgovorih na vprašanja nadležnih opozicijskih poslancev sicer najprej poudaril, da osnutek mnenja Evropske komisije o stanju vladavine prava v Sloveniji še ni končno poročilo in da imata tako osnutek kot stališče slovenske vlade oznako interno ter da ga moti, da takšni dokumenti sploh prihajajo v javnost, hkrati pa malo da ne v isti sapi dodal, da je to stališče, ki je lahko torej tudi dokument, ki ga je na sicer petkovi in še dopisni seji minuli teden vlada sprejela soglasno in brez pripomb, pa čeprav je iz njega jasno razvidna politična agenda, ki jo je še v opozicijskih časih zoper tako imenovano krivosodje zganjala in jo še naprej zganja predvsem največja državnozborska in vladna stranka.

Glede na to da osnutek poročila Evropske komisije med drugim ugotavlja povečanje učinkovitosti državnega tožilstva, za sodne zaostanke navaja, da niso sistemsko vprašanje, je pa za neodvisnost sodstva izziv dolžina sodnih postopkov v primeru pranja denarja in parlamentarne preiskave dela državnih tožilcev in sodnikov v konkretnih postopkih, vmešavanje politikov in vlade ter tudi specifičnih interesov, težave policije in tožilstva s pomanjkanjem virov in posledično neučinkovitostjo, češ da delo ni učinkovito, preiskave da trajajo predolgo in se pogosto končajo neuspešno, bi lahko rekli, da Evropska komisija kolikor tolikor ok. povzema in detektira glavne težave domačega pravosodja, ki ga nenazadnje tudi v tej vladi zastopa ministrica Lilijana Kozlovič iz kvote SMC. Toda ne tudi po enotno in brez pripomb sprejetem internem stališču slovenske vlade, izvršilne veje domače oblasti, katere neposredna skrb sicer je zagotavljanje predlogov ustreznih javno finančnih in zakonskih pogojev za delovanje tretje, sodne veje oblasti.

Ministri in ministrice tretje vlade Janeza Janše in strank SDS, SMC, NSi in DeSUS pa zaenkrat v internem dokumentu na predlog Ministrstva za zunanje zadeve denimo enotno soglašajo, da se poročilo komisije ne osredotoča na sodnike same, posebej v smislu neodvisnega izvajanja sodne funkcije, in da ima Slovenija največ sodnikov na prebivalca v EU in četrti najvišji delež BDP za kritje izdatkov sodišč. Prav tako vlada Evropsko komisijo iz Ljubljane nazaj v Bruselj opozarja, da podatki Eurostata ne podpirajo navedb o povečani učinkovitosti tožilstva, kot to ta trdi v poročilu, saj je tožilstvo leta 2018 sodiščem posredovalo 457 zadev, leta 2014 na primer pa kar 620 zadev, dopis, pravzaprav pa pamflet prvič dodatno zabeli s političnim stališčem o sumih izkoriščanja protikorupcijske komisije v politične namene, saj da v postopkih pred KPK prihaja do kršitve temeljnih pravic preiskovancev do obrambe. Glede na to da osnutek poročila Evropske komisije o aktualnosti vladavine prava pri nas med drugim pravilno ugotavlja, da ni ustreznih pravil, ki bi urejala konflikt interesov v medijskem prostoru, na primer med političnimi strankami in lastniki medijev, pa lahko v minuli petek enotno in brez pripomb sprejetemu komentarju vlade mimo osnovne teme preberemo, da nekateri novinarji v Sloveniji sploh niso raziskovalni, temveč so aktivisti političnega boja, evropska komisija pa da je popolnoma prezrla vprašanje, kako v post-tranzicijskih družbah zagotoviti enakopravne temelje za medijsko pluralnost.

Čeprav ni najbolj jasno, zakaj se to sploh nahaja v komentarju vlade oziroma države članice na osnutek rednega periodičnega mnenja Evropske komisije o vladavini prava oziroma evropskem napredku domovine na tem področju, je stališče vlade po navedbah časnika Delo tudi to, da je osnutek poročila spregledal še dejstvo, da ima Slovenija nadpovprečno število ljudi, ki so stalno zaposleni kot umetniki, avtorji in novinarji, ter podpovprečno število ljudi, ki so v omenjenih panogah samozaposleni, kar je vodja slovenske diplomacije Anže Logar pojasnil z besedami, da je želja vlade, v kateri je vsak dan manj videti vpliva koalicijskih ministrov na njene posamezne odločitve, da bi poročilo Evropske komisije objektivno poročalo o stanju, saj gre za orodje, da se v dialogu poišče rešitve. Na obet dialoga o stanju v slovenskem pravosodju doma se je ne prav posrečeno izgovorila tudi pravosodna ministrica Liljana Kozlovič iz SMC, ki je gradivo dobila zgolj dva dni prej in je v nemilosti svojega predsednika Zdravka Počivalška zaradi nasprotovanju kadriranja nekdanjega koprskega župana in podjetnika Borisa Popoviča na mesto državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo. Toda tako to gre. Medtem ko se v SMC in DeSUS ukvarjajo predvsem sami s sabo, fantje iz Nove Slovenije pa predvsem pozirajo, valjar SDS melje naprej, kot da bi šlo še naprej za glavno opozicijsko stranko in ne stranko, ki vodi vlado in koalicijo, v kateri ta čas pač ni stranke in politika, ki bi znal in zmogel potegniti zavoro, da ne bi še sami v Bruselj sporočali, da imamo vlado, ki razmer v pravosodju preprosto ne zmore ali, še huje, sploh noče urediti.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s slovensko vlado, ki pljuva v lastno pravosodno skledo, v zobeh poskrbel Tomaž Z.