Spregledani populizem politik za upokojence

Spregledani populizem politik za upokojence

Mnenje, kolumna ali komentar
23. 10. 2019 - 16.00

Poslanci državnega zbora so včeraj malo da ne enotno v drugi obravnavi potrdili predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu, ki med drugim s 1. julijem 2020 uvaja brezplačni javni prevoz za vse upokojence, ki jih je bilo januarja 2019 po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v nekaj več kot 2 milijonski državi 619.000. Ob upokojencih želita manjšinska koalicija in vlada Marjana Šarca po besedah predlagateljice in ministrice za infrastrukturo pa po sili razmer in odstopu Iztoka Purića tudi ministrice za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenke Bratušek urediti brezplačni javni prevoz za vse registrirane športnike, dijake in študente ter omogočiti prevoz vsem gibalno oviranim študentom, pravice do brezplačnega javnega prevoza pa bodo po volji trenutnih političnih oblasti deležni še vsi z evropsko kartico invalida in veterani oziroma vsi, ki prejemajo veteranski dodatek.

Toda politično populistična gesta aktualne vlade in ministrice za infrastrukturo ter predsednice stranke lastnega imena, ki sta jo sicer res povzeli po vsebinsko enakem predlogu največje parlamentarne in opozicijske Slovenske demokratske stranke, ki pa je vendarle v opoziciji in ji tovrstnih populističnih predlogov niti ne gre zameriti, očitno ni ganila Sindikata upokojencev pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in upokojenske civilne iniciative Za upokojence gre, saj so njuni predstavniki danes pet pred dvanajsto predsedniku državnega zbora in vladnih Socialnih demokratov Dejanu Židanu predali peticijo, ki jo je podpisalo skoraj 14.000 ljudi, ki od aktualne koalicije in vlade zahtevajo, da se z izredno uskladitvijo pokojnin nadomesti premalo usklajene pokojnine od leta 2010 naprej. Razlika med izplačanim zneskom in zneskom, ki bi jim naj pripadal po sistemskem zakonu, namreč znaša že 7,2 odstotka, kar pa v praksi pri danes povprečni pokojnini v višini 650 evrov pomeni, da bi ta, če varčevalnega zakona ne bi bilo, znašala vsak mesec 50 evrov več oziroma bi v povprečju pokojnina na Slovenskem že morala znašati okoli 700 evrov.

Kljub temu da so upokojenci v domačem demokratičnem sistemu gotovo da svojevrsten politični fenomen, saj so po Evropi kar se da redke parlamentarne družbe, v katerih bi bile - tako kot pri nas Demokratična stranka upokojencev Slovenije, v zadnjih letih pa vse bolj tudi Stranka Alenke Bratušek – uspešne politične stranke, ki stavijo predvsem in zgolj na upokojene volivke in volivce, pa se proti upokojencem v Sloveniji kar tako ne more postaviti nobena od aktualnih političnih strank, kar je tudi poglavitni razlog za v domačem državnem zboru redko videno politično enotnost ob uvedbi brezplačnega javnega prevoza za upokojence.

Toda ob vsem tem političnem prerivanju za ekskluzivnost političnega zastopstva domačega upokojenskega volilnega telesa, ki ga je bilo v januarju 2019 pa vendarle že za 36,15 odstotkov od skupnega števila volivcev, ki so imeli pravico glasovati na zadnjih predčasnih volitvah v državni zbor v letu 2018, v katerem še posebej prednjačita DESUS in prav Stranka Alenke Bratušek, pravzaprav brez izjeme pa sodelujejo tudi vse preostale parlamentarne stranke, se je očitno na terenu in med upokojenimi volilnimi upravičenci, ki jih je le že dobrih 36 odstotkov, nekaj pa vendarle premaknilo. Iz Sindikata upokojencev in upokojenske civilne iniciative namreč sporočajo, da so se v akcijo zbiranja podpisov vključila številna društva in stanovalci domov starejših, aktivirali pa da so se tudi posamezni upokojenci ter podpise zbirali na terenu, kar po njihovih besedah pomeni, da je v Sloveniji nastalo gibanje za boljše življenje upokojencev.

Iz odziva Dejana Židana, ki je prinašalcem 14.000 upokojenskih podpisov zgolj predlagal, da čim prej organizirajo pogajalsko skupino ter da bodo k predstavitvi peticije na pristojnih parlamentarnih odborih vabljeni tudi predstavniki upokojencev, se vsaj za slovensko parlamentarno politiko to civilno upokojensko gibanje še očitno sicer ni zgodilo. Toda tako to gre. Za začetek bi bilo vsekakor spodbudno, če bi v Sloveniji nastali zametki civilnega upokojenskega gibanja, ki bi spregledalo populizem teh upokojenskih političnih ukrepov in nehalo verjeti, da ju v državnem zboru res ekskluzivno zastopajo stranke, kot sta Demokratična stranka upokojencev Karla Erjavca in stranka Alenke Bratušek, ter da je že v osnovi vsaka manjšinska koalicija in vlada, ter s tem tudi ta od Marjana Šarca, izrazito populistično usmerjena in je od nje pravzaprav nemogoče pričakovati kakšne resno zastavljene strukturne ukrepe, po katerih bi se nam v Sloveniji kot vse bolj samo še upokojenski državi boljše pisalo ne le v naslednjem političnem mandatu, ampak tudi čez deset in več deset let, ko bo število upokojencev z volilno pravico samo še naraščalo.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s spregledanimi populističnimi upokojenskimi politikami manjšinske vlade in koalicije Marjana Šarca v zobeh poskrbel Tomaž Z.

 

 

 

 

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.