Na predlog ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki mu v vladi Marjana Šarca načeluje Ksenija Klampfer iz ministrske kvote Stranke modernega centra, in ob dodatnih izboljšavah, za katere so poskrbeli v največji parlamentarni in opozicijski stranki SDS, je včeraj 34 poslancev državnega zbora iz strank Lista Marjana Šarca, Stranka modernega centra, Demokratična stranka upokojencev in glasu Marka Bandellija iz Stranke Alenke Bratušek, Tadeje Šuštar iz Nove Slovenije ter obeh glasov manjšinskih poslancev potrdilo novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Ta pa ne le da ukinja dodatek za delovno aktivnost, zaradi katerega so noveli v osnovi nasprotovali poslanci Socialnih demokratov in Levice – ki je vnaprej na neuspeh obsojeno sicer predlagala dopolnilo, toda zgolj da se črta člen, ki dodatek za delovno aktivnost ukinja – pač pa na predlog poslancev SDS, ki so se glasovanja sicer nato vzdržali, v zakon o socialnovarstvenih prejemkih vnaša rešitev, po kateri se bodo v prihodnje prejemniki socialne pomoči na Slovenskem, ki so sposobni za delo, morali, ponavljam, morali vključiti v javna dela, in sicer tudi taka, ki zahtevajo nižjo stopnjo izobrazbe, kot je njihova, sicer se jim denarna pomoč zmanjša na polovico.

Čeprav je politična mina, ki jo je že na matičnem odboru v obliki prvega dopolnila aktualni manjšinski koaliciji in vladi Marjana Šarca brez SD očitno podtaknila največja parlamentarna in opozicijska stranka SDS, da se bodo morali prejemniki denarne socialne pomoči, sposobni za delo, vključiti v javna dela, sicer se jim denarna pomoč zmanjša na polovico, saj odpira ustavno vprašanje, ali je s tovrstno spremembo sistema in pogojevanjem socialnovarstvenih prejemkov Slovenija sploh še res pravna in socialna država, vsaj kot to črno na belem še naprej v 2. členu določa domača Ustava, pa se je boj v politični areni vrtel pravzaprav zgolj okoli člena novele, ki ukinja ta famozni dodatek na delovno aktivnost. Z ukinitvijo dodatka bo država sicer na letni ravni res privarčevala dodatnih 16 milijonov evrov, toda že predlagatelji izpostavljajo, da ukinitev nima varčevalnega namena, ampak da za njo stoji motiv po dodatni aktivaciji brezposelnih in prejemnikov socialne pomoči na trgu dela, očitno v smislu, da bodo nekoliko bolj lačni tudi bolj motivirani, pa čeprav za glede na njihovo izobrazbo pač slabše plačano delo.

Razprava v državnem zboru in še pred tem 13-urna na matičnem parlamentarnem telesu je sicer v prvi vrsti pokazala, da poslanke in poslanci pač ne vedo in nimajo nobenega stika z realnostjo danes revnih v Republiki Sloveniji, saj so prejemniki dodatka na delovno aktivnost v prvi vrsti res revni ljudje, do tega dodatka za delovno aktivnost, ki je sicer dodatek k denarni socialni pomoči in je namenjen spodbujanju ljudi k delu ali k ohranjanju zaposlitve, je bilo glede na zadnje štetje upravičenih nekaj manj kot 10.000 oseb, ki, da so danes na Slovenskem res revne, izkazujejo že s tem, da je dodatek za delovno aktivnost le del denarne socialne pomoči in ne samostojni prejemek. Dodatek lahko dobijo namreč le tiste osebe, ki zaprosijo za ali že prejemajo denarno socialno pomoč. Če pa že na Slovenskem oseba izpolnjuje pogoje za denarno socialno pomoč, potem je lahko znesek te pomoči višji tudi za dodatek za delovno aktivnost, če ta oseba predloži pisni dogovor o opravljanju prostovoljskega dela v nevladnih organizacijah.

Torej v prvi vrsti pri prejemnikih dodatka za delovno aktivnost tako ali tako ne gre za ljudi, ki ne bi bili pripravljeni delati, saj dejansko delajo in so prav prostovoljci nevladnih organizacij ti, ki državi in javnemu sektorju že odnašajo rit na številnih področjih, za katere je bilo še pred nekaj desetletji pač samoumevno, da jih znotraj sistema socialnega varstva in oskrbe zagotavljata javni sektor in država. Zato ukinitev dodatka, ki je za teh 10.000 revnih sodržavljank in sodržavljanov pomenil ključni vir prihodkov, da se vsaj nekoliko lažje prebijejo čez mesec, če ga istočasno ne nadomestimo z drugim ukrepom v vsaj enaki finančni višini, ne more biti nič drugega kot izrazito protisocialen in neoliberalen ukrep, češ zdaj nam manjka delovne sile, torej naj socialno varstveni položaj najrevnejših prejemnikov denarne socialne pomoči namesto politike in države ureja kar prosta roka trga delovne sile.

Toda več kot polovica prejemnikov dodatka na delovno aktivnost socialno pomoč prejema ne glede na to, da so sicer zaposleni, a njihovi prihodki na trgu dela po slovensko pač ne zadoščajo in so ob delu upravičeni tudi do denarne socialne pomoči ter s tem še do tega famoznega dodatka za delovno aktivnost v Republiki Sloveniji, kljub temu da delajo, še naprej revnih ljudi, ki bodo v prihodnje po zaslugi samo teh 34 poslank in poslancev, če tokrat ne bi bilo veta državnega sveta, še malo bolj revni, kot so bili pred to zadnjo novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Toda če je ukinitev dodatka za delovno aktivnost predvsem izrazito protisocialen ukrep, katerega posledice bo pač čutil tako ali tako že najbolj reven del prebivalstva, sta dopolnili SDS, ki ju je brez njihovih glasov potrdilo teh taistih 34 poslank in poslancev, pravzaprav izrazito protiustaven in totalitaren ukrep, ki sam po sebi glede na obseg javnih del in že tako preveliko povpraševanje po njih v Republiki Sloveniji sploh ne bo prinesel kakšnega koli konkretnega učinka oziroma samo zaradi tega nihče ne bo manj reven, kot je bil pred SDS dopolnitvijo, da se bo kot prejemnik denarne socialne pomoči, sposoben za delo, moral vključiti v javna dela ali pa bo ostal brez polovice te denarne socialne pomoči. Toda tako to gre. Koalicija in vlada, ki revnim jemljeta, da bi jih spodbudila k iskanju dela, ne moreta in ne smeta šteti za socialno ali vsaj levo sredinsko usmerjeno, ukinitev dodatka za delovno aktivnost v paketu z zapovedjo, da se bodo revni morali vključevati v javna dela, pa je zadnji dokaz, da Republika Slovenija ne glede na določila drugega člena domače ustave pač ni več ne pravna in ne socialna, ampak vse bolj totalitarna država.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s totalitarnim dodatkom k ukinitvi dodatka za delovno aktivnost v zobeh poskrbel Tomaž Z.