Kriminalci vseh dežel, združite se!

Kriminalci vseh dežel, združite se!

Mnenje, kolumna ali komentar
8. 5. 2018 - 16.00

Pred nekaj dnevi je v spletno javnost priromal zapisnik sestanka dela rogovske skupnosti, na katerem so odločali o izgonu problematičnega dela migrantov iz nekdanje tovarne Rog in poteku tega izgona.

Iz zapisnika je razvidno, da večina prisotnih, torej večina tistih, ki so po sestanku izvedli izpraznitev in zapečatenje prostora, nekdaj znanega pod imenom Second Home, izseljene migrante smatra zgolj in predvsem za kriminalce.  V zapisniku lahko beremo enega izmed udeležencev sestanka, ki zatrdi: “Opravka imamo s kriminalci”, spet drugi na ugovore odgovarja z: “A vi veste, da je to pač celodnevna dilalnica?”, na kar spet tretji dodaja: “Dila se, dila! Ne vutra, ampak horse!”. S preglasovanjem se je skupina odločila za izgon dela migrantov iz Roga. Na vprašanje enega od uporabnikov: “In kam bojo šli pol oni?”, je vidnejši aktivist Ambasade Rog odvrnil: “Domov”.

Za kaj pravzaprav gre? Pred tremi tedni so zadeve v zasedeni nekdanji tovarni Rog zavrele. Migrant, del domnevno deviantne skupine v Rogu delujočih migrantov, je drugega uporabnika Roga z nožem zabodel v nogo. O zadevi so obširno poročali tudi mediji. Nesrečni dogodek je sprožil tako imenovani izredni sestanek rogovske skupnosti in pripeljal do odločitve o zapečatenju prostora Second Home, zdaj znanega pod imenom The Vampire.

Obveščenemu opazovalcu dogajanja v Rogu lahko pride na misel, da v zvezi z begunci oziroma migranti v Rogu obstajata dve struji; dve vrsti migrantov, dva načina reševanja zapletov. Najprej imamo aktivistke in aktiviste Ambasade Rog ter njim pripadajočo migrantsko skupnost. O vključujočih aktivnostih te skupine, ki obsega javne intervencije, DJ delavnice in nepremičninsko posredništvo, se lahko prepričate na socialnih omrežjih Ambasade Rog. Druga struja je vezana na prostor in kolektiv Second Home oziroma The Vampire. Četudi je ta struja prej bila udeležena v vrsti aktivnosti, vezanih na migrantsko skupnost, naj bi do danes postala precej odsotna. Kar naj bi ostalo, je zgolj skupina kriminalcev, ki so tako Rogu kot njenim uporabnikom in uporabnicam, ter nenazadnje ostalim migrantom, nevarni.

Opravka naj bi torej imeli z organiziranimi kriminalci, ki Rog izkoriščajo za preprodajo najhujše sorte mamil, ki širijo svoj teritorij in so za dosego svojih ciljev pripravljeni ljudi zabadati z nožem. Ena izmed uporabnic Roga v zapisniku pove: “Vsi so isti, samo on je glup, ker je to naredu pred vsemi”. Sklepamo torej lahko, da so kar vsi pripravljeni na zabadanje z nožem.

Tokratni komentar ne bo poskušal kakorkoli zanikati pričevanja uporabnikov Roga, da je del izgnane migrantske skupnosti prekupčeval s horsom, da je eden izmed njih drugega uporabnika Roga zabodel v nogo. Bo pa tokratni komentar poskusil preizprašati temeljne predpostavke aktivističnega delovanja in spreminjanja. Zdi se namreč, da večina aktivistične in rogovske skupnosti ne razume, da so del migrantske skupnosti tudi kriminalci, tudi dilerji horsa, tudi tisti, ki zaradi kriminalne narave svojega samoohranitvenega delovanja prihajajo v konflikt z drugimi uporabniki Roga.

Naredimo primerjavo s čefurji. Čefurji so predvsem tisti priseljenci z juga, ki poslušajo napačno glasbo, nosijo “trenirka stil” in so hitre jeze. Niso pa čefurji priseljenci z juga, ki se vpišejo na fakultete, ki trenirko zamenjajo s kavbojkami in ne uporabljajo srbohrvaških izrazov v vsakodnevnem pogovoru.

Podobno, a obenem nasprotno so pravi begunci tisti, ki se učijo slovenskega jezika, ki se želijo integrirati, ki se učijo DJ-janja v Ambasadi Rog ali obiskujejo Cafe International, kjer uživajo v čaju in piškotih ter igrajo družabne igre. Preprodajanja drog in tatvin se pa lotevajo zgolj kriminalci, ne pa tudi begunci. A ob izgonu kriminalnega dela migrantske skupnosti iz Roga je vendarle obstajala bojazen, da bodo Rogovci izpadli netolerantni, če ne celo rasistični, na kar je ena izmed vidnejših uporabnic ponudila rešitev: “Dost smo pametni, da bomo znali naredit spin, kaj smo naredil, zato da ne izpademo, da mečemo ven begunce”.

A žal so počeli točno to. Metali so ven begunce. Morda res kriminalne begunce, pa vendar begunce. Tisti del beguncev, ki se iz kakršnih koli že razlogov, ki so jih ustvarile njihove življenjske, migrantske ali lumpenproletarske okoliščine, ni hotel vključiti v produktivne dejavnosti, se je lotil kriminala. Če Rogovska ali aktivistična srenja lahko razume, kako deluje evropski migracijski režim, če lahko razume, zakaj in kako obstajajo črnski geti v ZDA z vso preprodajo drog ter ostalim kriminalom in nasiljem, zakaj je tako težko razumeti, da so begunci, ki pristanejo v Evropi, v veliki meri kriminalizirani na zelo podoben način? Od Maročanov v bruseljskem Molenbeeku do Albancev v Švici in Gruzijcev v Rusiji.

V okolju, kjer ti družbena infrastruktura in institucije ponujajo kvečjemu zapor ali izgon, je skorajda manj racionalno ne preprodajati drog oziroma ne postati kriminalec. Odločitev za preprodajo drog ali za tatvine je odločitev proti životarjenju, proti morebitnim miloščinam. Seveda je to umazan svet, ki vključuje nasilje, medosebna izigravanja, logiko moči, vendar ni nič manj legitimen kot odločitev za aktivizem.

Aktivistično miselnost namreč spremlja neko perverzno, vzvišeno samopoveličevanje. Drugi so statični, aktivisti pa svet spreminjajo na bolje. Korak za korakom, če je treba. Ne glede na to, da gre za korake po hribu navzgor, medtem ko snežni plaz vse skupaj nediskriminatorno potiska navzdol. Če se sveta ne da spremeniti, se aktivisti vsaj trudijo, kaj pa delaš ti? Gravitacijska sila aktivizma je največja grožnja, ki preti tistim, ki so se začeli zavedati, da so v kurcu. In kriminal ne paše v rogovsko aktivistično zgodbo. Umazan svet preživetja družbenega dna se ne sklada s tako imenovanimi produktivnimi oblikami družbenega upora.

Kar se pozablja, je, da nihče ni izbral kriminala na račun boljše alternative. Treba je spoštovati odločitev beguncev-kriminalcev, ki se niso sprijaznili z minimumom človekovih pravic, temveč so se lotili edine gospodarske dejavnosti, ki jim je na voljo: preprodaje drog in tatvin.

Zakaj je eden izmed kriminalnega dela v Rogu delujočih beguncev drugega uporabnika Roga zabodel v nogo, mi kot informiranemu zunanjemu opazovalcu ni jasno, še manj mi je jasno, kaj naj bi rogovska skupnost v takšnem primeru storila. Sem pa prepričan, da nasilja in kriminala, četudi neusmerjenega in neartikuliranega, ni treba obsoditi na isti način in ga sankcionirati z istimi mehanizmi, kot to počne državna oblast. Tako kot uporabnik Roga begunca-kriminalca pošilja domov, tako tudi Cerarjeva vlada pričakuje, da bodo zaradi rezilne žice begunci, problematični ali ne, preprosto šli drugam. Tako tudi župan Janković ob zaprtju stalnega mesta uporabnikov heroina - parkirišča na Metelkovi ulici đankse pošilja drugam in se nato vznemirja, ko preplavijo center Ljubljane.

Vprašanje je, ali si rogovska skupnost upa sodelovati s kriminalci. Ali si upa sodelovati z ljudmi, ki so pripravljeni nekoga zabosti v nogo? Ali si upa sodelovati in sobivati s tistimi, ki nimajo zadržkov do tatvin? Okoliščine, ki nekoga oblikujejo v človeka, ki ima komaj kaj za izgubiti, ki tvega posledice kriminalnega delovanja, ki preprodaja droge - te iste okoliščine namreč oblikujejo ljudi v huligane, ki delujejo kot katalizator arabske pomladi. Iste okoliščine oblikujejo ljudi v huligane, ki vržejo prvo granitno kocko v zgradbo mariborske občine na mariborskih vstajah. Iste okoliščine človeka vodijo v to, da se iz protesta samozažge v Atenah. Razlika je le v zgodovinskem trenutku.

Kriminalci, izločki človeške družbe, lumpenproletarci, so prezirani s strani aktivistov, dokler zgodovinske okoliščine ne ustvarijo revolucionarnega trenutka. V tistem trenutku pa kriminalec postane revolucionar. Postane mučenik, o katerem se v mirnodobnem času nihče ne sprašuje, kdo in kaj je, kvečjemu se zgraža nad njegovim prekupčevanjem z drogami, nad njegovimi krajami ali štihanjem.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Komentar zadel bistvo.

et tu, mladen?

Shizoiden komentar. Avtor iz domacega naslanjaca moralizira, hkrati pa priznava da posplosuje na podlagi zapisnika in ne ponudi nikakrsnih resitev..

Kako to, da tega zapisnika ni na rogovski listi?

Slaba analiza in slab komentar, ki jo demantira in v globini analize zdaleč prekosi že prva javna izjava AT Rog in potem vse naslednje izpred štirinajstih dni.
Avtorju predlagam, da prihodnjič prebere še kaj več - npr. kaj javno dostopnega kot samo zapisnik enega notranjega sestanka.

plus točka za srednje prepričljivo viktimizacijo dilerjev.

sicer pa res ful enega moraliziranja z očitno precej malo izkušnjami z dilerji ali sploh problematiko trdih drog, pa tudi zgleda z begunci. uredništvo je spet spustilo eno precej slabo skozi.

A lahko Sandi in ostali, ki imate tako ostro stališče glede teksta, to pojasnite in točno pokažete, kje oziroma na kakšen način tekst moralizira in kje oziroma kako se kaže ta 'manko izkušenj'? Zakaj je tekst shizoiden in slab?

Notri se sicer nahajajo nekatere dikcije, ki bi jim lahko pripisali moraliziranje, ampak to bolj na nivoju izražanja, medtem ko v sami osnovi tekst izpostavlja ključen problem, ki se tiče statusa kriminala v socialnem ter političnem smislu, pri čemer sam stoji na poziciji afirmacije kriminala, kar je daleč od moralizatorske pozicije.

Ali pa ti isti ljudje delujejo kot katalizatorji množičnih protestov za kontrolo nad orožjem orožja v ZDA.

Meni se pa zdi, da zapisnik, ki mimogrede JE na rogovski listi, ni pa javen, saj tudi sestanek, katerega zapisnik je, ni bil javen (čeprav je bilo uho MNZ, kot se da prebrati, na tem sestanku prisotno), zelo lepo pokaže eno stvar, v kateri je gornji komentator boljši od moralne večine udeležencev sestanka: REŠITEV problema je bila SLABŠA od problema. Tekst je slab, jaz ga ne bom sodil, če in vkolikor ne uspe izpostavit te poante, da tu ne gre za tehtanje ali izbire manjšega zla: ali smo malo izključevalni ali pa dopuščamo kriminalce. Tu je pač še nek drug ali-ali na delu: ali uporabimo kriminalce za strnitev lastnih vrst in obračun z nami neljubimi prijatelji in soaktivisti, pri čemer nam štihanje odlično koristi kot moralno opravičilo, da lahko počnemo praktično karkoli. In o žrtvi štihanja je bilo na sestanku res zelo malo do srednje-nič govora. Ali pa si dejansko priznamo problem in morda tudi to, da ga ne znamo rešiti v okviru svoje male na pol razpadle namišljene skupnosti. Ker Sandi, ravno z obračunom drobne arabske dilerske družbice, ki niti svoje mednarodne kriminalne mreže nima in je predvsem odvisna od lokalnih dilerjev, se dilerjev ne boš rešil. Mogoče jih boš samo pregnal na metelkovska dvorišča, pa naj se sosednji skvot ukvarja z njimi - ali pa boš med lokalnimi dilerji spucal arabske, ter prepustil prostor domačinskim. Domnevam, da ti tudi ta rešitev ni najbolj ljuba, ali pa ti je mogoče vseeno.

@Jurček: torej tekst ni utemeljen na razumevanju, občutku solidarnosti (moralnih občutkih), temveč na podpori kriminalu? Če je tako, a potem zagovarja vstop kriminala v javno življenje?

ce mas kolumne in privat skvot

Stvar je v tem, da se je v splošnem možno sklicevati na nemoralno moralo.

Sem rad poslušal in bral N'toka. Ampak tip je je dal s tem avtogol levici.

V bistvu vprašanja niso "ali si rogovska skupnost upa sodelovati s kriminalci. Ali si upa sodelovati z ljudmi, ki so pripravljeni nekoga zabosti v nogo? Ali si upa sodelovati in sobivati s tistimi, ki nimajo zadržkov do tatvin?" ampak ali si vse zgoraj našteto lahko privošči? Tatvine in preprodaja drog niso (izključno) problem ožje skupnosti, ampak predstavljajo kršitve zakonov in zato izvrstno izhodišče za pridobitev naloga za preiskavo ter (redne) intervencije Policije. Toleranca teh praks torej ne vodi samo v sobivanje s kriminalci, ampak tudi z organi pregona. Zdej če je to cena, ki jo je skupnost pripravljena že v štartu plačati za zasledovanje nekih abstraktnih idealov vključevanja "ta pravih upornikov" med aktiviste, pa ne vem :)

p.s. verjetno bi se dalo tudi debatirati ali so metalci kock na Mariborskih vstajah/izgredniki pri Arabski pomladi protestnemu gibanju naredili več škode kot koristi. Brez njihove intervencije bi bilo nedvomno mnogo težje kriminalizirati protestno gibanje ter iskati razloge za disproporcionalno uporabo policije (ali vojske).

smesno, da se prodajo drog smatra za kriminalno v rogu samo, ko dilajo migranti?

Informirani zunanji opazovalec naj se dodatno poduči s praktičnimi terenskimi vajami, takisto redakcija, ki tak članek spusti čez.

Gre za dober primer, ki pokaže, da se rasizem hrani s strahom in da nanj niso imuni niti tisti, ki se imajo za najbolj progresivne člane družbe. Delitev na kriminalne in nekriminalne ne bi smela biti tako samoumevna. V tem primeru razlikovanje temelji na rasističnih stereotipih. Bravo RŠ, da si upa odpirat to vprašanje.

Na tej točki bi veljalo ponovno prebrati artikulacijo, ki je nastala ob nekem lanskem srečanju avtonomnih prostorov, kjer je direktno naslovljena tudi tematika iz te debate. Ta se ni odprla šele s tem, ko se je neka ekipa odločila celoten skvot vržt pod vlak umetno generirane moralne panike, izhaja iz strukturnega bistva sodobne družbe, kakor se izraža tudi v Ljubljani, tudi v avtonomnih prostorih. Priporočam v branje:

"Skladno s stanjem stvari v družbi kapitalističnega opustošenja postajajo tudi v avtonomnih prostorih vse bolj vidne združbe, ki se organizirajo okoli preprodaje drog in drobnih tatvin. Te združbe v svojih bolj in manj organiziranih različicah stremijo h vzpostavitvi določene stopnje kontrole nad teritorijem z namenom razvijanja točno določenega segmenta tržne ekonomije, od katerega imajo sodelujoči delež, ki je skladen z njihovim položajem v hierarhiji tolpe. Dejstvo, da so številni med nami v iskanju lastnega preživetja primorani delovati na takšnem prekernem terenu, je neposredno zvezano z osnovnimi premisami kapitalističnega reda, torej z egoizmom in brutalnim bojem za resurse. Nobeno presenečenje zato ne more biti, da najdejo te tolpe svoje rekrute pogosto ravno med tistimi, ki so zavoljo svojega pravnega statusa, jezika ali drugih vidikov osebne biografije potisnjeni na rob družbe. Tudi skozi položaj tistih med nami, ki se nahajajo med Scilo totalne revščine in Karibdo družbeno destruktivne ekonomske dejavnosti, lahko dobimo vpogled v specifično realnost življenja na družbeni margini.

Velik del družbe je danes vržen v pogoje socialnega kanibalizma, kjer se marsikomu zdi, da pot iz brezposelnosti, revščine, brezdomstva lahko pelje le preko tlačenja in izkoriščanja drugih, to pa je ravno ista vizija, ki nam jo, revnim, ljudem brez papirjev, brez prihodnosti, vsiljuje vladajoča neoliberalna paradigma. Ravno zato, ker je socialni kanibalizem sestavni del tako vsakdanje prakse vladajočega režima, kot tudi vladajoče ideologije, je hkrati temeljni teren, kjer moramo ljubitelji svobode in avtonomije zgraditi svojo alternativo. Primarno s samozaščitnim skupnostnim delovanjem in iskreno komunikacijo z vsemi akterji ter z apeliranjem k spoštovanju avtonomnega prostora, njegovih postopkov in uporabnic oziroma uporabnikov. Boj za avtonomijo od države in kapitala je hkrati boj za avtonomijo od dilersko-tatinskih združb in šovinističnih tolp."

Precej ljudi je revnih žrtev rasizma oziroma v primerljivem položaju z begunci, vendar se vsi revni ljudje, ki so žrtve rasizma, ne ukvarjajo s kriminalom (preprodaja trde droge, kraja). Članek predlaga, da naj odločitve za kriminal ne obsojamo, kar pomeni, da naj bodo sankcije za odločitev za kriminal manjše oziroma celo nične. Iz prispevka pa ni jasno, kako bi bila lahko taka rešitev v interesu katerekoli skupine, ki ni skupina kriminalcev.

njeh. zadovoljivo. sedi. 2.

@Aleš R.

"Zapisnik" je bil prvotno poslan na MSU-širša iniciativa listo in šele naknadno na rogovsko listo. Kakšna logika stoji za tem?

Kaj pa afterasi na afterjih v mk? To se pa kr tolerira?

Kaj pa afterasi na afterjih v mk? To se pa kr tolerira?

RŠ na ravni novice.svet24. Odlično. Morda bi lahko avtor že pred pisanjem članka (in ne na koncu) priznal, da nima pojma in nebi nametaval informacij o katerih očitno nima pojma od kje so prišle, razen da so pa zaokrožile po internetu. Če ti je pa medijska odmevnost članek v svet24 pa je mogoče tudi bolje, da se pridružiš vrli novinarski ekipi na temu mediju - baje da iščejo sodelavce, ki jih nočejo na nobenem drugem mediju.

Kar pa se deljenja migrantov tiče, pa to odlično naredi članek, ne pa številne artikulacije, ki so "zaokrožile".

Edino to je v bistvu impliciten argument, zakaj je toleriranje kriminala vsem v interesu. Ker naj bi se v revolucionarnem trenutku kriminalci preobrazili v revolucionarje. Kriminalci kvečjemu v večji meri kot drugi na račun drugih skrbijo zase, zato dvomim da se preobrazijo v revolucionarje ali v reformatorje.

Imam frenda v Bruslju: " Da ne bi hodil k meni, ker te bodo na cesti oropali v roku pol ure. Zgledaš preveč softič."

@KRIMINEL: ne vem, podaj svojo domnevo, na retorična vprašanja nima smisla odgovarjat. Z govorom o kriminalu je pa tako: vsi v Rogu vedo, pri komu se dobi hašiš in normaliziran kriminal je še vedno kriminal. PArti droge pa sledijo partijem - Rog, K4, Metelkova, Skelet, ni bistvene razlike. A naj gremo na imena in čistunsko obračunavati z vsemi po spisku? Čisto možno, da nasilje po tem ne bo več tako zelo rasno obarvano.

@Muanis: zaradi nekaterih dikcij ga seveda lahko bereš tako, ampak mislim, da ne gre toliko za neko 'razumevanje drugega', torej moralno stališče, ampak za razumevanje v smislu kompleksnejše slike situacije, ki je nekaj povsem drugega od in v konfliktu s poenostavljenim ločevanjem na dobre migrante in kriminalce, ki popolnoma sovpada s temeljnimi moralnimi kategorijami, katerim so pomojem prej zapadli v tekstu kritizirani aktivisti. Ta tip razumevanja kompleksnejše slike je potem v tekstu nalepljen na uporniški, revolucionarni moment, na kar bi seveda marsikdo rad obrnil obtožbo moraliziranja, ampak mislim, da je tu treba upoštevati, da moraliziranje ni zgolj neka formalno-diskurzivna operacija, ampak je vedno vezano na serijo dejanskih vladajočih družbenih norm, proti katerim (ali vsaj eni izmed njih, a eni najbolj centralnih) je ta komentar usmerjen. Formalno lahko obtožimo moraliziranja marsikatero izjavljanje, navsezadnje vse mogoče komentarje in izrekanja, ki se tičejo nekega konkretnega in aktualnega dogajanja, še posebej če nastopajo v obliki tovrstnih komentarjev, in še toliko bolj če vsebujejo kakršnokoli perskriptivno dikcijo kot so 'treba je', 'morali bi'. Ampak to zgreši dejstvo, da gre za dejanske boje, ki se v veliki meri odvijajo povsem drugje kot v medijih in komentarjih, in da slednji pač zaradi svoje narave, narave javnosti, množičnosti itd., ne morejo v polnosti in nevtralnosti zaobjeti, odslikati družbenega dogajanja (kar je v temelju spregleda tega, da zavzete pozicije v družbenih bojih obstajajo onkraj javnega in da so v njem zgolj do neke mere izmaličeno reprezentirane oziroma ga izkoriščajo ravno v teh bojih - zgornji komentar Aleša R. deloma odkriva to ozadje). Iz tega vidika mislim, da edina solidarnost, ki je tu na delu (ki jo lahko pripišemo Zobcu kot avtorju), ni solidarnost v obliki humanitarnega odnosa do 'bogih beguncev, ki morajo krast, da preživijo', ampak solidarnost med begunci, ki so v to kriminalizacijo že potisnjeni, in pa tistimi ne-begunci, ki pa jasno občutijo, da so postopoma tudi sami vse bolj potiskani na rob in v nekem mističnem momentu že lahko prerokujejo 'svojo' lastno usodo, ki jih bo nekoč popeljala preko pragov kriminalitete. V tem smislu gre za solidarnost zamišljenih enakih (četudi to realno v tem trenutku niso), ki so potencialni nosilci nasilja in agresije kot nujnih delov revolucionarnih bojev. Tako tudi vprašanje, ali tekst zagovarja vstop kriminala v javno življenje, pomojem nekoliko zgreši poanto, v kolikor se ponovno omeji na javno, saj, kakor sem omenil, zanemari, da se stvar sama odvija onkraj javnega in da je zato vedno na mestu vprašanje, kaj je tisto, kar pride v javno in kaj ne, kar pa v drugem koraku tudi opozori na sam način delovanja javnega, ki je v veliki meri moralizirano, torej samo po sebi problematično, v kolikor s samim načinom delovanja podpira (ali kar proizvaja?) vladajoče norme. Seveda je treba narediti še en korak in ugotoviti, da je javno kot nekaj poenotenega in homogenega tudi zelo omenejeno dejstvo. Kakorkoli, zato ne gre za to, da bi bilo treba vprašanje kriminala vnesti v javno, bilo pa bi ga treba vnesti v levičarske kontekste, kjer se pogovarja o družbenih bojih itd.

Sam tko...teze o "rasni obarvanosti nasilja v rogu" dejansko dogajanje v rogu v zadnjih letih pač ne potrjuje. Lahk velik ljudi naredi neko statistično analizo na podlagi "znanih incidentov", kjer je kar jasno, koliko je tu rasistične motivacije zadaj.... Za razumnost in uporabnost debate bi bilo nadvse koristno, če bi tovrstne teze ustrezno kvalificirali, ne pa jih predstavljali kot dejstva.

Na spletno javnost je pred dnevi priromala novica da avtor besedila leze v rit profesorju na fakulteti. Nekateri drugi pa to opazujejo in se naslajajo, saj so pri takih odnosih raje v pasivnem položaju.

Sliši se kot relavantna informacija vredna off komentarja!

Tako je, treba bi bilo vnesti nasilje v levičarske kontekste, a kako? Tukaj se je namerno obtoževalo določene posameznike, da so kriminalci, na tajnem hujskaškem sestanku. In kmalu zatem so zamaskirani "levičarji" vlekli migrante ven iz skvota. Če se ta eksces zdaj za nazaj pojasnjuje kot dualizem med dobrimi in slabimi migranti ali kot dualizem med za avtonomijo zaskrbljenimi revnimi državljani, ki eksistencialno rabijo varne prostore, in dilerskimi nasilnimi tolpami, ki avtonomije domnevno ne razumejo, je vseeno.

realno dober komentar, hejtajo sam cke

...ker zgodovina nič ne ve o tem, da bi zamaskirani "levičarji" vlekli migrante ven iz skvota....česa takega pač ne moreš skriti. še posebej ne, če je prisotnih 50 ljudi....tut tajen sestanek pač ni tajen, če je na njem ogromno ene javnosti...

hvala lepa za take fakte! direkt iz šole nove24 in njenih gospodarjev. se pa da narest iz teh laži in ostalih metod bullyinga fino kariero.

eni tko, drugi drgač...tako se ta svet vrti

Kdaj bodo zunaj razpisi za delo s prekupčevalci drog?

sam ni bolšga od samoreferencialnih izjav večnih metelkovcev

to se pa strinjam, treba je dobre plače in pozicije prepustit tistim, ki grejo zamaskirani nad ljudi brez državljanstva.

najlažje je pa v neskončnost ponavljat neke laži.

get over it and face the future!

sam da pojasnim zakaj je članek po moje moralizatorski: če praktično rečeš da so migranti bili prisiljeni it v kriminal (zaradi jebenega sistema) in jih tako spremeniš v žrtve in na podlagi tega argumenta napadeš skupnost, ki se je odločila, da dilerjev ne bo tolerirala, in jih obtožiš, da so izključevalni, ker, so "uboge" imigrante, ki so kot črnci v getu prisiljeni dilat da bi sploh ostali živi (ali meli za jest), je to zame moraliziranje na podlagi totalnih posplošitev - članek izpostavi moralno odgovornost rogovske skupnosti do žrtev sistema (migrantskih dilerjev)

aja, pa ne, tekst tega ni diretkno ekspliciral, vendar je v implicitni retoriki zame sporočilo točno tako. če to ni bil namen, pa, ko pišeš o tako občutljivi tematiki kot je kriminal migrantov, se moraš pa prekleto dobro potrudit da tvoj diskurz ne bo impliciral takih sporočil. in če je pisec začetnik bi za to moral poskrbet urednik.

sicer pa, "avtonomni prostori na udaru" je po mojem mnenju zadel v nulo. respekt.

"That gangs, even in their murderous mutation as "proto-mafia" Crips and Bloods, have been an expression of the need for political organisation is indicated in a few instances where they have made political interventions. In two major situations, the Monrovia riots in 1972 and the L.A. schools busing crisis of 1977-79, the Crips intervened in support of the black community. These gangs, as an expression of the proletariat, are not in the grips of a false consciousness that makes them think all there is to life is gold chains and violence. Whenever they have been given a chance to speak, for instance in December 1972 at the beginning of the transformation of the gangs into the ultra-violent Crips and Bloods, they have come out with clear political demands. Every time they have been given a chance to express themselves, similar demands have been voiced. The LAPD does everything in its power to stop the gangs being given a voice so as to maintain its war against them.

Still, if the gangs wanted to appeal to people's sympathies, they have done themselves no favors by dealing in crack. However, if we look closely at this we find that the mass move into this trade is pushed on them by capital. Young blacks moved into the alternative economy of drugs when traditional occupations were destroyed. We are dealing with material pressures.

For a member of South Central's youth proletariat, the only rational economic choice is to sell drugs. While the internationalization of the Los Angeles economy has meant a loss for working class blacks, what the Crips and Bloods have managed to do is insert themselves back into the circuit of international trade. While the international trade in legal commodities decided that the Los Angeles blacks were expendable another branch found them eminently useful. Southern California has taken over from Florida as the main route of entry of cocaine into the United States. When in the early 80s the cocaine business found the market for its product saturated, its price falling and profits threatened, it, like any other multinational, diversified and developed new products, the chief one being crack - "the poor man's cocaine". Young proletarians participate in this business because it is the work on offer. It is not them but capital that reduces life to survival/work. We can see, then, that selling crack is in a sense just another undesirable activity like making weapons or cigarettes that proletarians are forced to engage in. But there is a significant difference. Within most occupations proletarians can organize directly within and against capital; but the drug dealing gangs do not confront capital as labor. Gangs do not confront the capital of the enterprise, they confront the repressive arm of capital-in-general: the State. In fact, to the extent that the gangs engage in the cocaine trade and fit firmly into the circuit of international capital, they are the capitalist enterprise. This is a problem. The drive-by shootings and lethal turf wars of the black gangs is the proletariat killing itself for capital."

zgornjega citata?

sage ima prav. thumbs up za primeren nick!

Kaj pise Ales R. !

Udar je očitno boksarski - ker ne razumete dejstva, da je drogice in dilanja ful, ekipa Stoko/Pasja/ključavničar Tone se je pa spravila na najbolj bedno ekipo, ki to v rogu počne. Ne gre torej toliko za viktimizacijo migrantov in opravičevanje njihove kriminale predestiniranosti, kot za opozorilo, da si zgoraj omenjene rogovske gazde ne upajo zoperstaviti nobenim drugim dilerčkom kot magrebčanom. Sicer pa je prav žalostno, kako anarho spački hkrati napadajo projektno delo, ki je mnogim "kriminalcem" na prangerju zagotavljalo nek preživetveni minimum, in novejše preživetvene tehnike. Zna biti, da so avtonomni prostori preveč hoh placi, da bi v njih kaj več kot le razpravljali o lahkoti in brezdomstvu.

"​Če nč drucga, ker se jst ne počutim varno zraven nje!"

Se strinjamo, če se strinjamo, pa je vse ok! Tud znebit se ljudi.

"Strah me je tudi tistih strokovnjakov, ki nimajo nič proti beguncem, ampak menijo, da bi breme najprej morale prevzeti države, ki so krizo povzročile. Tistih, ki kričijo »Mi nimamo veze s tem!« in v primeru levičarske usmerjenosti dodajo »Vse so zakuhali Američani, naj jih oni sprejmejo!«, v primeru desničarske pa »Vse so zakuhali Arabci, naj jih oni sprejmejo!«."

http://www.mladina.si/169293/zig-zig-2015/

Hahahaha

Se pa briše komentarje s citati radikalne Grenivke? "​Če nč drucga, ker se jst ne počutim varno zraven nje!" je dost odličen destilat logike, ki jo komentar naslavlja.

A je kje prenos današnje skupščine?

ki jo komentar in komentatorji komentarja ignorirajo je dejstvo, da se z izgodnom dilerjev in prekupčevalcev ni obračunalo samo z njimi, temveč tudi z delom aktivistične skupnosti, ki je ta prostor ustvarjala, v njem delovala in ga obnavljala. Štihanje je torej šlo delu skupnosti, ki se je junija 2017 odcepil od skupnega prostora Second Home, na roko za obračun z drugačno obliko političnega delovanja kot medijem, Levici in levoliberalom všečen lepodušniški aktivizem. Spomnimo se samo primera Ahmad Shami vs. država, kjer se je ob posredovanju predstavnikov SD in Levice Shamija odpeljalo v državni zbor, potem pa se podmizno lobiralo na SMC in ga razkoazovalo po volilnih kongresih...itd.

Da je The Vampire že predhodno obračunal s 'svojo' ne-lepodušno aktivistično skupnostjo in Second home vrgel iz Second homa.

Strani

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness