ČasOFF

Enotedenska 10-dnevna stavka zaposlenih v hrvaških ladjedelnicah Uljanik in 3. maj je obrodila sadove. Po vsakodnevnih protestih v Puli, na Reki, pa tudi v Zagrebu so danes začeli nakazovati julijske plače. Stavka se bo bržkone s tem začasno ustavila, nadaljnji obstoj hrvaškega ladjedelništva pa ostaja pod vprašajem. Več o tem prisluhnite v Kultivatorju nekaj po 17. uri v etru Radia Študent.

Vodja upornikov v Južnem Sudanu Riek Machar je potrdil dogovor o koncu petletne državljanske vojne. Uradno bo Machar dogovor podpisal kasneje, na političnem vrhu vzhodnoafriških držav.  Isti dogovor je sicer v začetku tedna zavrnil, potem ko mu je južnosudanska vlada zagotovila, da bodo podrobnosti o novi ustavi in razdelitvi na zvezne države dorečene na istem vrhu. Državljanska vojna v Sudanu se je začela leta 2013, dve leti po osamosvojitvi od Sudana, ko je takratni predsednik Salva Kiir obtožil Macharja, takrat podpredsednika, načrtovanja državnega udara. Po obtožbi je Machar ustanovil protivladno Osvobodilno gibanje Sudancev v opoziciji, spopadi pa so izbruhnili med njegovim gibanjem in sudansko vlado. Pred najnovejšim mirovnim sporazumom sta gibanji že dosegli dogovor o prekinitvi ognja, v začetku avgusta pa dogovor o delitvi oblasti, po katerem bo Machar v novi povojni vladi služil kot najpomembnejši od petih podpredsednikov Južnega Sudana.

Na podlagi javnega posvetovanja o prehajanju na poletni čas, ki ga je izvedla Evropska komisija, je njen predsednik Jean-Claude Juncker sporočil, da bodo predlagali ukinitev poletnega oziroma zimskega časa. V anketi je sodelovalo 0,89 odstotka prebivalstva Evropske unije, ki so s 84 odstotki podprli ukinitev premikanja ure. Komisija bo zdaj predlagala spremembo direktive in jo podala parlamentu in državam članicam, ki bodo lahko same odločale o tem, kateri čas bodo izbrale - poletnega ali zimskega.

V mestu Chemnitz na vzhodu Nemčije, kjer je ta teden po smrti zabodenega moškega prišlo do protiimigrantskih protestov, je paznik v zaporu priznal, da je sam objavil fotografijo naloga za aretacijo enega od osumljencev, ki prihaja iz Sirije. Na fotografiji so jasno razvidni osebni podatki osumljenca, poleg tega pa tudi ime sodnika, ki bo vodil primer. Paznik je bil po priznanju suspendiran z delovnega mesta, proti njemu pa se je začel tudi kazenski postopek. Fotografija je takoj po objavi zaokrožila po socialnih omrežjih desne organizacije PEGIDA, gibanja Pro-Chemnitz in lokalne veje skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo. Vse tri skupine so kmalu po objavi fotografije naloga mobilizirale protestnike, na ulicah pa je prišlo do spopadov med njimi in kontraprotestniki bolj levih svetovnih nazorov.

Avstralska veja katoliške cerkve se je uprla zakonu, ki ga je sprejela ena od zveznih držav, in zahteva, da morajo duhovniki prijaviti spolno zlorabo, tudi če za njo izvejo pri spovedi. Nadškof Mark Coleridge je zavrnil predlog implementacije zakona, saj slednji krši zavezo k molčečnosti, enega od temeljev duhovniškega poklica. Med letoma 1950 in 2011 je bilo obtoženih okoli sedem odstotkov avstralskih duhovnikov, pred samo dvema tednoma pa je bil zaradi prikrivanja spolnih zlorab v 70-ih obsojen nekdanji nadškof Philip Wilson.

S prikrivanjem zlorab pa nima težav niti sama avstralska vlada. Nekdanji in trenutni uslužbenci v centru za pridržanje migrantov na otoku Nauru od prejšnjega tedna objavljajo dokumente in poročila o poraznem stanju mentalnega zdravja migrantov, pridržanih na otoku. Na otoku je trenutno pridržanih okoli 1100 migrantov, od katerih je okoli 117 otrok, med katerimi pa vsaj tretjina trpi za depresijo - v zadnjem tednu so bili zaradi resnega poslabšanja zdravstvenega stanja hospitalizirani trije. Leta 2015 je pod laburistično-zeleno vlado sprejeta zakonodaja o nadzorovanju meja uslužbencem na otoku prepovedala poročanje o razmerah v centrih za pridržanje. Lani je bila vlada zaradi različnih postopkov na sodiščih prisiljena v spremembo sporne zakonodaje, sprejeti amandmaji pa so prepovedali samo izdajanje podatkov, ki bi lahko ogrozili nacionalno varnost.

Deželna vlada v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini je odobrila sklep, po katerem bodo lahko tudi pripadniki civilne zaščite skrbeli za red in varnost, predvsem na meji. Ukrep omenja občinske prostovoljce, govori o posegih v primerih izrednih varnostnih razmer, pod katere spada tudi ilegalno prečkanje mej, ni pa jasno točno v katerem primeru bodo prostovoljci aktivirani. Sklep deželne vlade je vodja Demokratske stranke v deželnem svetu Sergio Bolzonello primerjal z nedavno sprejetim deželnim ukrepom, po katerem bi lahko meje pred migranti varovali tudi gozdni čuvaji. Bolzonello je sklep ostro kritiziral in dejal, da so naloge in pristojnosti prostovoljcev civilne zaščite z zakonom jasno določene in da varovanje meja nikakor ne spada pod te pristojnosti.