Če si drugačen, si lačen

Če si drugačen, si lačen

Aktualno-politična novica
15. 1. 2014 - 14.00
 / OFF

V mehiški zvezni državi Michoacán je prišlo do spopadov med vigilanti in vojsko. Ubiti naj bili vsaj trije ljudje. Vojska je bila v zvezno državo odposlana po tem, ko so vigilantske skupine, to je ljudske straže, pred tednom dni izvedle ofenzivo proti narko kartelu Vitezi templjarji in zavzele mesta Nueva Italia, Paracuaro in Antunez. Po poročilih lokalnega prebivalstva naj bi bile javne institucije le lutke v rokah kartela, zaradi česar s strani vlade ni bi bilo storjeno nič, da bi se preprečilo nasilje. Po drugi strani Vitezi templjarji lokalno prebivalstvo obtožujejo, da je stopilo na stran njihovega rivalskega narko kartela Nova generacija iz sosednje zvezne države Jalisco, s katerim se bojujejo za prevlado nad trgovino s prepovedanimi drogami.

Silam v boju proti prohibiciji se je v Kolumbiji pridružila tudi uporniška skupina FARC. V okviru mirovnih pogajanj z vlado je predstavila predlog za regulacijo pridobivanja prepovedanih substanc koke, maka in marihuane. Skupina FARC je sicer do sedaj svoj proračun bohotila z denarjem, ki prihaja iz trgovine s prepovedanimi substancami. Regulacija pridobivanja in trgovanja s sedaj prepovedanimi substancami pa bi ji dovoljevala, da tudi v prihodnje, kot legalno politično gibanje, finančno podpira svoje dejavnosti z istim prozvodnim načinom, le da na legalnem namesto črnem trgu.

Iz Mjanmarja prihajajo poročila o sistematičnih masovnih posilstvih na konfliktnih območjih v zveznih državah Kačin in Severni Šan, kjer se vojska bojuje proti oboroženim skupinam iz zatiranih etničnih skupin. Po poročilih gibanja Womens League of Burma naj bi zaradi posledic posilstev umrlo vsaj 28 žensk. Predstavnice gibanja vojsko obtožujejo uporabe spolnega nasilja kot enega izmed instrumentov za sistematično zatiranje manjšinskih etničnih skupin v državi. V Mjanmarju je leta 2010 prišlo do režimskega preobrata, v katerem je oblast iz rok vojaške hunte prevzela pretežno civilna vlada. Tudi ta je ohranila stroge omejitve, ko gre za svobodo vere, zaradi česar državo še vedno pestijo notranji konflikti.

Irak je pretresla serija bombnih napadov, v katerih naj bi bilo ubitih vsaj 58 ljudi. 18 ljudi je umrlo po tem, ko se je na pogrebu provladnega sunitskega bojevnika v provinci Diyala razstrelil samomorilski napadalec. V istem času pa je v pretežno šiitskem delu Bagdada prišlo do eksplozij sedmih avtomobilov bomb, v katerih je bilo ubitih vsaj 30 ljudi. Gre za še enega v seriji krvavih napadov v Iraku, zaradi katerih je po poročilih Združenih narodov samo v letu 2013 umrlo 7.818 civilistov.

V kenijskem glavnem mestu Nairobi se je začelo prvo sojenje proti štirim osebam, obtoženim pomoči pri terorističnem napadu na nakupovalni center Westgate. Osumljeni so obtoženi skrivanja napadalcev v svojih domovih v pretežno somalijski soseski Eastleigh v Nairobiju ter ilegalnega bivanja v Keniji. Vsi osumljenci obtožbe zavračajo. V štiridnevnem obleganju trgovskega centra Westgate septembra lani je umrlo 67 ljudi, odgovornost za napad je prevzela somalijska skupina Al Šabab. Gre za drugi največji teroristični napad v zgodovini neodvisne Kenije. Leta 1998 je bilo v napadu na ameriško veleposlaništvo v Nairobiju ubitih 224 ljudi.

Francoska skupina Human Rights League in madžarski Roma Rights Centre sta v skupni izjavi oznanila, da je Francija v letu 2013 iz države prisilno deportirala 19.380 Romov, kar je več kot 100 odstotkov več kot v letih 2011 in 2012. V povezavi s politiko prisilnega izseljevanja je iz vrst francoske vlade nato prišlo do dveh izjemno kontroverznih izjav. Prva je prišla iz ust francoskega notranjega ministra Manuela Vallsa, ki je deportacije komentiral z besedami, navajamo: “Romi so drugačni od Francozov in nezmožni integracije v francosko družbo", francoski predsednik Francois Hollande, ki je svoje čase veljal za podpornika boja za pravice Romov, pa je odločitev vlade argumentiral z naslednjimi besedami: "Ali bi nas moralo biti sram zaradi tega, kar smo naredili? Ne!" Sarkozy in Hollande se pač ne razlikujeta, ne glede skokov čez plot niti glede kršenja osnovnih človekovih pravic Romom.

Vladna koalicija v osnutku nove koalcijske pogodbe poleg navajanja zapriseženosti razvoju gospodarstva, pomoči mladim, pametnejšeega črpanja evrospkih sredstev in drugih floskul nadaljuje tradicijo prejšnjih vlad in za projekt TEŠ 6 ne najde konkretnejšega odgovora kot načelne namere o vzpostavitvi neodvisne revizije o projektu in njegovih vedno novih podražitev. Vnovič prisluhnimo vsaj nekaj razlogom, ki utemeljujejo neustreznost projekta in kažejo na popolno odpoved pristojnih institucij pri ocenjevanju smisla vzpostavitve TEŠ 6. Govori Miroslav Gregorič, sicer mednarodno priznani jedrski strokovnjak:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Po vsem povedanem s strani Miroslava Gregoriča čudi nizka uvrstitev Slovenije na lestvici indeksa svobode gospodarstva, ki jo pripravljata Heritage Fundation in časopisna hiša Wall Street Journal. Med balkanskimi državami se je najbolje odrezala Makedonija, ki je na 43. mestu, na 54. je Albanija, Bolgarija in Romunija na 61. in 62. mestu, medtem ko se je Slovenija znašla šele na 74. mestu, Hrvaška pa je celo zdrsnila na nezavidljivo 84. mesto po priključitvi v Evropsko unijo. Svoboda v gospodarstvu se utemeljuje z čim manj ovirami, to je regulativami, najsibo birokratskimi, okoljskimi ali drugimi za poslovne pobude. V špici najuspešnejših sta se znašla Hong Kong in Singapur

Off sta pripravila Anuša in Matej.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Živim v popolnem demokratičnem svetu. Povsod sama pravica, blaginja in razcvet!

Ej respect. Odličen naslov in igra s snickers mantro. Itak pa nabor novic lepo zgoščen.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.