Črn dan za slovensko kulturo

V Siriji se nadaljuje nasilje pod vodstvom režimskih sil. Te so v četrtek s pomočjo tankov in helikopterjev pobile okoli 200 prebivalcev vasi Treimsa v osrednji provinci Hama. Vas so sprva bombardirali, nato pa so jo zasedle in pokol nadaljevale alavitske milice, zveste režimu Bašarja al-Asada. Prizadevanja za diplomatsko rešitev sirskega konflikta so medtem vse bolj pod vprašajem, saj se velike sile med seboj ne znajo uskladiti. Veleposlaniki so sicer opravili prvi krog pogovorov o osnutku resolucije, ki so ga varnostnemu svetu Združenih Narodov predložile Velika Britanija, Francija, Portugalska, Nemčija in Združene Države. Vendar je resolucijo kasneje zavrnila stalna članica Rusija, s pojasnilom, da je neuravnotežena in nesprejemljiva. Moskva se je sicer pripravljena pogajati naprej, vendar nasprotuje mednarodnim sankcijam proti sirskemu režimu. Sirska oblast je še nepreverjena poročila o pokolu zavrnila kot govorice, s katerimi se želi javno mnenje obrniti proti njej, če pa bodo ta poročila potrjena, bi to lahko bil največji pokol od začetka tega konflikta, ki v veliko pogledih začenja mejiti na državljansko vojno.

Iz mesta Ni’lin na palestinskem Zahodnem Bregu pa se javlja sodelavec Radia Študent Boris Vasev, ki poroča z enega od mnogih protestov Palestincev, s katerimi želijo preprečiti ali vsaj opozoriti na postavljanje ločevalnega zidu med Palestinci in Izraelci.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Izgredi potekajo tudi na Severnem Irskem, kjer so se med tradicionalnim pohodom protestanskih Oranovcev skozi katoliški del mesta razplamtele religiozne strasti. Med izgredi je bilo ranjenih najmanj devet policistov, med sprtimi lojalisti in republikanci pa je prišlo do izmenjave zažigalnih bomb, zaradi česar je zagorelo več avtomobilov. 12. julij je na Severnem Irskem pomemben datum, saj se na ta dan protestanti iz reda Oranovcev s pohodi spominjajo zmage protestantskega kralja Viljema Oranskega nad katoliškim kraljem Jakobom II. (izg. drugim) v bitki pri Boyni leta 1690.

V Združenih Državah Amerike se nadaljujejo poskusi prikazovanja upravljanja brezpilotnih letal kot pogumne oblike bojevanja. V Pentagonu razmišljajo o uvedbi medalje za nadzornike brezpilotnih letal. Do sedaj so se odlikovanja podeljevala predvsem ljudem, ki so bili dejansko prisotni v teatru spopada. Zaradi spremembe oblike in načinov modernega boja pa naj bi bilo nujno, da tudi ljudje, ki se vojskujejo z varne distance nekaj tisoč kilometrov, prejemajo priznanja za svoje napore.

Nadaljujemo s prijetnejšo novico: kanadsko vrhovno sodišče je odločilo, da ponudniki spletnih storitev niso dolžni plačevati provizij lastnikom avtorskih pravic v primeru, ko njihovi uporabniki prenašajo avtorsko zaščiteno glasbo. Michael Geist, profesor prava na Univerzi v Ottawi, je v izjavi povedal, da prost prenos glasbe preko interneta ne škoduje njenim avtorjem, ampak ravno nasprotno - spodbuja ljudi, da kupujejo njihovo glasbo. V sklopu iste odločitve so sodniki prav tako presodili, da učiteljem ni treba plačevati provizij, ko za svoje študente fotokopirajo avtorsko zaščiteno učno gradivo. Slednja odločitev je olajšanje za množico šolskih institucij v Kanadi, ki so lastnikom avtorskih pravic za pravico do fotokopiranja doslej letno plačevale milijonske zneske.

Novinar in lastnik televizijske mreže Info TV, Vladimir Vodušek, bo najverjetneje danes zaradi suma izsiljevanja stopil pred celjskega preiskovalnega sodnika. Vodušek naj bi skupaj s Stanislavom Gebercom, domnevno starim znancem policije, izsiljeval predsednika uprave Uniorja, Gorazda Korošca. Ta je izsiljevanje včeraj sicer zanikal, po besedah Voduškovega odvetnika pa naj ne bi šlo za drugo kot poslovno sodelovanje in sklepanje pogodb o oglaševanju podjetja Unior v etru televizije Info TV.

Celjski kriminalisti pa so odvzeli prostost tudi nekdanjemu direktorju Hypo Banke Božidarju Španu. Sumijo ga kaznivih dejanj v zvezi s poslovanjem banke ter gradbenega podjetja Vegrad. V teku so tudi hišne preiskave. Špan naj bi skupaj z ostalimi vodilnimi bančniki banke Hypo in Hypo Leasing - Antonom Romihom in Andrejem Potočnikom - na svoje zasebne račune v Liechtensteinu prejel okoli 10 milijonov evrov. Nekdanja prva dama Vegrada Hilda Tovšak je o teh nakazilih že pred časom povedala, da so z njimi kupovali podjetja, ki so bila lastnik zemljišč, saj je bil takšen Hypov poslovni model.

V Ljubljani je v 80. letu starosti umrl gledališki in filmski igralec Polde Bibič, ki je za svoje bogato umetniško delo prejel Prešernovo in Župančičevo nagrado ter Borštnikov prstan. Bibič se je rodil 3. februarja 1933 v Mariboru, svojo igralsko pot pa je začel na parketu ljubljanske Drame daljnega leta 1957. Njegov igralski opus obsega več kot 145 naslovov z gledališkega repertoarja, nastopil pa je tudi v 200 radijskih igrah, 36 filmih ter več ostalih igranih vlogah. Slovenskemu občestvu je najbolj ostal v spominu kot Doktor Janez v celovečercu Cvetje v Jeseni, nastopil pa je tudi v legendarnem filmu Ne joči Peter in kot ata Jože Malek v komediji Moj Ata Socialistični Kulak, iz katere predvajamo naslednji dialog:

Dialog se nahaja v posnetku oddaje

Zapustil nas je Polde Bibič - slava mu!