Črnomorski stand-OFF

Črnomorski stand-OFF

Aktualno-politična novica
26. 11. 2018 - 15.00
 / OFF

Včeraj so v bližini Krimskega polotoka ruski obmejni stražarji sprožili strele in nato zasegli tri ukrajinske vojaške ladje, ki so plule skozi Kerški preliv, ki povezuje Črno in Azovsko morje. Po incidentu je ukrajinski predsednik Petro Porošenko sklical nujno sejo Sveta za nacionalno varnost, na kateri je pozval parlament, da glasuje za uvedbo izrednega stanja v državi za 60 dni, obrambno ministrstvo pa je vojski podalo navodila o polni bojni pripravljenosti. Ruske oblasti odziv mejne policije, ki jo sicer nadzoruje Ruska zvezna varnostna služba ali FSB, opravičujejo s tem, da naj bi ukrajinske ladje namerno provocirale in nezakonito vstopile v začasno zaprto območje ruskih voda.

Porošenko
Ukrajinska notranja politika in Porošenkovi poskusi centralizacije moči
 / 24. 8. 2016
Dogovor med Kijevom in Moskvo iz leta 2003 sicer dovoljuje prosto plovbo v Azovskem morju in skozi Kerški preliv za plovila obeh držav, a po priključitvi Krima leta 2014 Rusija nadzira obe strani preliva, od maja letos pa ju povezuje tudi 19-kilometrski most. Prav tako naj bi Moskva v preteklih mesecih že izvajala nadzor ladij, ki plujejo skozi preliv do ali iz ukrajinskih pristanišč. Morebitno sprejetje izrednega stanja bi ukrajinski vladi, ki jo obvladujejo člani tako imenovanega Porošenkovega bloka, dalo dodatna pooblastila štiri mesece pred predsedniškimi volitvami, med drugim tudi prepoved javnih zborovanj in uvedbo policijske ure.

Mejna policija Združenih držav Amerike je v odziv na množice migrantov na mehiško-ameriški meji za več ur zaprla mejni prehod San Ysidro. V mestu Tijuana se v tem trenutku nahaja okoli 5000 migrantov, ki prihajajo iz držav Srednje Amerike, predvsem Hondurasa, in se želijo prebiti v Združene države Amerike. Župan Tijuane Juan Manuel Gastelum je od prihoda karavane migrantov razglasil humanitarno krizo, za pomoč pa je zaprosil tudi Združene narode, saj naj od mehiške zvezne vlade mesto ne bi dobilo dovolj pomoči. Zaradi nevzdržnih razmer in počasnega obravnavanja s strani ameriških mejnih uradnikov, so se migranti odločili tudi za protestni shod. Nekateri med njimi so poskušali prek meje priti s prečkanjem reke in ograje na ameriški strani, vendar so jih odgnali s solzivcem. Mehiško notranje ministrstvo je ob tem sporočilo, da bo migrante, ki so mejo želeli prečkati ilegalno, deportiralo v njihove domače države.

Tolmačenje zadnjega Trumpovega zunanjepolitičnega škandala in vpogled v odnose med ZDA, Tajvanom in Kitajsko
 / 13. 12. 2016
V Tajvanu so v soboto potekale volitve kandidatov v lokalne oblasti, svoj glas pa so oddali tudi na referendumu, na katerem so se odločali o desetih različnih pobudah. Rezultat volitev predstavlja hud poraz predsednice Caj Ing Ven in njene Demokratsko napredne stranke, ki se zavzema za neodvisnost Tajvana od Kitajske, saj je zmago slavila v zgolj petih od 22-ih mest, medtem ko je opozicijska Kuomintang slavila v petnajstih. Kuomintang se zavzema za močnejšo povezavo s celinsko Kitajsko, Tajvana pa ne dojema kot neodvisno tvorbo. Na referendumu so volivci med drugim zavrnili spremembo imena, pod katerim bodo tajvanski športniki nastopali na mednarodnih prireditvah - tako bodo še naprej nastopali pod namerno nejasnim imenom Kitajski Tajpej, ki je sprejemljivo tako za Republiko Kitajsko oziroma Tajvan kot za Ljudsko republiko Kitajsko. S 70-odstotno podporo pa so sprejeli pobudo, po kateri bo zakonska zveza omejena na moškega in žensko, kljub temu da je ustavno sodišče maja 2017 legaliziralo istospolne poroke. V odziv na rezultat volitev je Ing Ven odstopila s čela stranke.

Na referendumu so glasovali tudi volivci v Švici. S 67-odstotno večino je bila zavrnjena pobuda desničarske Ljudske stranke, poimenovana “Švicarska zakonodaja na prvem mestu”, ki bi domačo zakonodajo postavila nad mednarodno. Ljudska stranka se je v preteklosti že postavljala naproti Evropski uniji, posebej ko je šlo za omejevanje priseljevanja. Tako so leta 2014 volivci podprli pobudo, ki bi uveljavila kvote o priseljevanju, čeprav je bil ob nasprotovanju Bruslja kasneje sprejet kompromis, ki ni predvidel kvot, dal pa je preferenco tujim delavcem, ki že živijo v Švici. Tokratna pobuda naj bi bila usmerjena prav proti tovrstnim nespoštovanjem glasov švicarskih volivcev, a so se ji uprle tudi vse preostale stranke v vladi. Na referendumu so Švicarji zavrnili tudi pobudo za subvencioniranje kmetov, ki kravam ne bi rezali rogov. Šlo je za pobudo 70-letnega govedorejca Armina Capaula, ki so ga navdihnile njegove krave. Nasprotniki pobude so ob tem poudarjali, da je rezanje rogov ključno, da lahko v hlevih nastanijo več krav skupaj.

V Franciji so čez vikend potekale nove demonstracije, tako imenovani protesti rumenih jopičev, poimenovani po barvi varnostnih jopičev, ki jih nosijo člani gibanja. Šlo je za drugi vsedržavni protest, ki so ga sprožile visoke cene goriva, a gre pri demonstracijah za izražanje splošnega nezadovoljstva Francozov z vlado. Nezadovoljstvo izhaja iz ukrepa s konca leta 2017, ko so v francoski vladi povečali davek na dizelsko gorivo ter davek na ogljik, kar so opravičili kot prizadevanje za boj proti podnebnim spremembam. Od takrat je cena nafte skokovito narasla, kar je povzročilo nezadovoljstvo predvsem prebivalcev na podeželju, ki so odvisni od uporabe vozil. V primerjavi s preteklim vikendom se je protestov sicer udeležilo skoraj trikrat manj ljudi, notranje ministrstvo je sporočilo, da je po državi protestiralo do 106 tisoč ljudi. Ministrica za transport Elisabeth Borne je sporočila, da ekoloških davkov navkljub protestom ne bodo odpravili.

Nezadovoljstvo z razmerami so izrazili tudi v Avstriji, kjer je sindikat Vida organiziral opozorilno stavko v državnih železnicah ÖBB. Predmet spora je višina plač v okviru nove kolektivne pogodbe. Pogajalec na delodajalski strani Thomas Scheiber je povedal, da železnice ponujajo tri-odstotno zvišanje plače, medtem ko bi vse zahteve sindikatov pomenile 10-odstotno zvišanje, kar je za železnice nesprejemljivo. Stavka je sicer trajala dve uri, del prevozov pa so nadomestili z avtobusi.

O novih težavah Terese May na poti Združenega kralejstva iz EU
 / 18. 10. 2018
Voditelji 27 članic Evropske unije so včeraj v Bruslju na izrednem vrhu potrdili ločitveni sporazum z Združenim kraljestvom. Obenem so potrdili nezavezujočo politično izjavo o prihodnjih odnosih. Najtežji del za dokončno ločitev Velike Britanije, ki je predvidena 29. marca prihodnje leto, pa prihaja v prihodnjih tednih, ko bodo dogovor morali potrditi še v britanskem parlamentu, kar ne bo lahko, saj naj britanska premierka Theresa May ne bi imela popolne podpore niti znotraj lastne stranke. Dodatno težavo predstavlja tudi nasprotovanje severnoirskih unionistov, ki so do sedaj nudili podporo sicer manjšinski konzervativni vladi.

V Bohinju je ta vikend potekalo srečanje prijateljskih organizacij s Kubo. Poleg tradicionalnih pozivov k odpravi ameriških sankcij je srečanje vrhunec doživelo ob nagovoru bovškega župana Valterja Mlekuža. Ta je spomnil na tegobe 26-ih kubanskih plesalcev in plesalk katerim je slovenska policija letos naložila denarno kazen, ker so pozabili dokumente v hotelu na italijanski strani pred brezplačnim nastopom v občini Bovec. Za solidarnost s Kubanci se je Mlekužu zahvalil tudi vnuk pokojnega Fidela Castra Fidel Antonio Castro Smirnov in ga povabil na proslavo ob 500. obletnici prestolnice Havane naslednje leto.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness