Zimbabvejski predsednik Emmerson Mnangagwa bo državo vodil še naslednjih 5 let, potem ko je na ponedeljkovih volitvah prejel 50,8 odstotka glasov. Najbližjega zasledovalca Nelsona Chamisa iz opozicijske stranke Gibanje za demokratične spremembe je podprlo slabih 45 odstotkov volivcev. Jedro podpore opozicije so pretežno urbana območja, zmagoviti Mnangagwa pa je povedel z glasovi s podeželja. Mnangagwa je vodenje države prevzel po državnem udaru novembra lani, ki je privedel do odstopa dolgoletnega predsednika Roberta Mugabeja. Ob tokratnih predsedniških in parlamentarnih volitvah, na katerih je prav tako slavila njegova stranka ZANU-PF, je napovedal ustanovitev druge republike. To naj bi zaznamovali oddaljitev od protikolonialnega boja, konec močnih voditeljev in večja participacija prebivalstva v vodenju države.

Drugi krog predsedniških volitev pa bo potreben v Maliju. Trenutni predsednik Ibrahim Boubacar Keita je v prvem krogu povedel z dobrimi 40 odstotki glasov, najbližji zasledovalec in nekdanji finančni minister Soumaïla Cissé pa je zbral manj kot pol toliko. 18 opozicijskih kandidatov, med njimi tudi Cissé, je sicer podpisalo deklaracijo, v kateri zatrjujejo, da rezultatov ne priznavajo, saj naj bi bili prirejeni v prid aktualnemu predsedniku.

Malijski bruto domači proizvod pri približno 12 milijardah evrov znaša le okoli tretjino čistega letnega dobička največjega zasebnega podjetja na svetu - ameriškega Appla. Apple je postal prvo zasebno podjetje na svetu, ki je preseglo tržno kapitalizacijo tisoč milijard dolarjev, kar je približno 860 milijard evrov. Apple se hvali, da je to posledica povečanega obsega prodaje iPhona, nedvomno pa je k rasti cene delnic pripomoglo odkupovanje lastnih delnic, s čimer je zrasla cena tistih, ki so ostale na trgu. Od vseh ameriških podjetij Apple prednjači po odkupovanju lastnih delnic. Od leta 2012, ko so začeli s to prakso, so jih odkupili za 190 milijard evrov, samo v zadnjega pol leta pa za dobrih 35 milijard evrov, kar predstavlja približno 3 slovenske proračune in pol. Odkupovanje lastnih delnic se je v Združenih državah Amerike pospešilo po reformi davčne zakonodaje konec lanskega leta, ki je znižala davek na dobiček. Zagovorniki reforme so zatrjevali, da bo to spodbudilo investicije v produktivne kapacitete, raziskave pa kažejo, da v resnici večina denarja roma v neproduktivno odkupovanje lastnih delnic.

Applov tehnološki konkurent Google, ki dosega tržno kapitalizacijo zgolj 730 milijard evrov, pa načrtuje, da bo svojo vrednost povišal s ponovno širitvijo na Kitajsko. Kot je razkril portal Intercept, Google razvija novo aplikacijo za mobilni operacijski sistem Android, ki bo skladna s kitajsko zakonodajo o cenzuri spletnih vsebin. S tem bi Google vstopil na trg s 750 milijoni internetnih uporabnikov, kar je enakovredno celotnemu prebivalstvu Evrope. Google se je s kitajskega trga umaknil leta 2010 zaradi javnega pritiska glede cenzure. Vrnitev na Kitajsko naj bi se zgodila prihodnje leto.

Italijanska poslanska zbornica je sprejela zakonodajo, ki omejuje zaposlitve za določen čas. Nov zakon skrajšuje najdaljše dovoljeno obdobje takšnih zaposlitev, pogodbe za določen čas bodo po novem lahko podaljšane največ štirikrat, poleg tega pa bodo prispevki delodajalcev z vsako obnovitvijo naraščali. Reformo mora po poslanski zbornici sprejeti še senat.

Srbski minister za obrambo Aleksandar Vulin se je odzval na izjave albanskega ministra za izseljence Pandelija Majke o odprtju meja med Albanijo in Kosovom. Vulin to potezo interpretira kot težnjo po srbskem ozemlju. Spomnimo, predvčerajšnjim je na slovesnosti ob dnevu izseljencev v mestu Skenderaj oziroma Srbica albanski minister za izseljence dejal, da bo do začetka prihodnjega leta prehod ljudi čez mejo prost, in požel bučen aplavz. Prisotna sta bila tudi kosovski predsednik Hashim Thaci in premier Ramush Haradinaj, odprtju meje pa je bojda prikimal tudi albanski premier Edi Rama.

Kosovski predsednik Hashim Thaci pa je dvignil precej prahu z izjavo, da bi pogovori med Kosovom in Srbijo morali obsegati tudi pridružitev Preševa z okolico Kosovu. Preševo je večinsko albansko ozemlje na jugu Srbije. Oglasil pa se je tudi predsednik Republike Srbske Milorad Dodik, ki je dejal, da če bo Kosovo pridobilo članstvo v Združenih narodih in drugih mednarodnih institucijah, bo enak status zahtevala tudi Republika Srbska.

Slovenija

Kajakaški navdušenci in naravovarstveniki se jutri lahko odpravite na spust po Soči med Srpenico in Trnovim, katerega namen je opozoriti na nesmiselnost novih hidroelektrarn na zgornji Soči in njenih pritokih. Protestno veslanje organizirajo posoška športna podjetja in kajakaški klubi v okviru gibanja Balkan River Defence. Država sicer nima neposrednih načrtov zajezovanja zgornje Soče, športniki in naravovarstveniki pa zahtevajo jasne zaveze, da hidroelektrarn tam ne bo. Poleg naravovarstvenih razlogov za nasprotovanje trdijo tudi, da so reke v Posočju bolj dobičkonosne če niso zajezene.

Off sta pripravila Raza in Zwitter.