Afriške Francije OFF

Francija, ki je v petek začela vojaško posredovanje v Malju, je za danes sklicala sejo Varnostnega sveta Združenih narodov o vse bolj napetih razmerah v državi. Kljub odločni francoski vojaški pomoči iz zraka se spopadi med malijskimi provladnimi silami in islamističnimi uporniki nadaljujejo. V petek je malijska vojska ob pomoči francoskih lovcev upornike, ki so pretekli teden prodrli močno na jug države proti prestolnici Bamako, pregnala iz mesta Konna v središču Malija, včeraj pa so francoska letala posredovala še v vzhodnomalijskem mestu Gao. Hitra in odločna francoska vojaška podpora malijskim oblastem je nekoliko presenetila francosko in mednarodno javnost, francoski zunanji minister Laurent Fabuis pa svareče odgovarja, da bi lahko imela francoska pasivnost grozljive posledice za to afriško državo, sicer nekdanjo francosko kolonijo. Francoska vlada odločna zavrača tudi primerjave z ameriškim posredovanjem v Afganistanu in Iraku, ki so se pojavile medtem, in državljanom obljublja, da je poseg kratkotrajne narave.

Precej bolj tragično pa se razpleta posredovanje francoske vojske v drugi afriški državi, Somaliji. Predstavniki tamkajšnje islamistične milice al-Šabab so sporočili, da je v njihovem ujetništvu strelnim ranam podlegel francoski vojak, ki so ga zajeli med petkovo neuspešno reševalno akcijo francoske vojske. Ta je skušala iz ugrabiteljskih krempljev somalijskih islamistov osvoboditi francoskega obveščevalca Dennija Alexa, zajetega vse od leta 2009. Med reševanjem je prišlo do spopada s pripadniki milice al-Šabab, pri čemer je bil en francoski vojak ubit takoj, drugi pa zajet. Po podatkih francoskega zunanjega ministrstva naj bi bilo v spopadu, ki se je zgodil kmalu po prihodu francoskih komandosov v mestu Bulo Marer, ubitih tudi 17 islamistov. Po prvih podatkih francoske vlade naj bi islamisti ubili tudi samega Alexa, a je kasneje francoska vojska to informacijo zanikala.

Glavni pogajalec kolumbijske vlade Humberto de la Calle z upornim revolucionarnim levičarskim gibanjem FARC pričakuje pospešitev pogovorov z uporniki in čimprejšnjo dosego miru. Po mnenju la Calleja je Kolumbija v pričakovanju mirne rešitve vprašanja, ki je ne bi smela zavlačevati lažna pričakovanja po izidu pogovorov. S tem je namignil predvsem na drugo stran pogajalske mize, kjer pa je FARC-ov pogajalec Ivan Marquez že odklonil kakršnokoli hitenje. Marquez je zavrnil vsakršne vladne pogajalske roke in ob tem dejal, da se bodo pogajali, dokler bo to potrebno. Po vladnih časovnih okvirjih bi se morali sicer pogovori o končanju 4 desetletja trajajočih spopadov zaključiti do novembra letos. Pogajanja, ki potekajo v glavnem na Kubi, so se v prvem delu osredotočala večinoma na zemljiško reformo, v nadaljevanju pa naj bi se obe strani dotaknili tudi ostalih odprtih vprašanj.

V Atenah se je neznanec s strelnim orožjem spravil nad poslopje vladajoče stranke Nova demokracija. Po podatkih grške policije je bilo okoli 2. ure ponoči iz avtomatske puške vrste kalašnikov proti zgradbi Nove demokracije izstreljenih več nabojev, eden naj bi končal v pisarni premierja Antonisa Samarasa. Morebitno politično ozadje napada ni znano, kljub temu pa je tiskovni predstavnik grške vlade dejal, da bodo naredili vse, da bi pokazali, da demokracije v Grčiji ni mogoče terorizirati.

Hrvaška policija se še vedno ukvarja z eksplozivnima napadoma, ki sta v predmestju Zagreba odjeknila pretekli teden. Sinoči je za incidenta osumila 53-letnega hrvaškega državljana, ki je bil v drugem eksplozivnem napadu na avtobusni postaji v zahodnem delu Zagreba tudi poškodovan, medtem pa se je na spletu pojavil poziv k novim napadom. V precej shizofrenem posnetku, ki ga je objavila desničarska organizacija Croatorum in ima naslov “Komunisti na Hrvaškem priznali teroristične napade v Zagrebu”, samooklicani “komandant Šamil” poziva tovariše in tovarišice k novim napadom, pri tem pa poziva k izogibanju civilnim žrtvam. To bi bilo po mnenju komandanta za uporniško gibanje, ki po njegovih navedbah prevzema odgovornost za prejšnja napada, kontraproduktivno, zato poziva k napadu na legitimne tarče, kar po njegovem obsega vsa poslopja, na katerih je izobešena zastava Evropske unije. Hrvaška policija je domnevnega avtorja posnetka že prijela. Po neuradnih podatkih hrvaške televizije je bil zaradi suma kaznivega dejanja javnega spodbujanja k terorizmu aretiran 41-letnik z območja Trogirja.

Potem ko je svet Državljanske liste v soboto premierja Janeza Janšo zaradi kršitve protikorupcijske zakonodaje pozval k odstopu v roku 10 dni, sicer bo stranka zapustila vladno koalicijo, se bodo o vladajoči zasedbi in njenem predsedniku Janši izrekle tudi preostale 3 koalicijske stranke, z izjemo največje SDS. Glavni odbor SLS, ki se še v četrtek ni hotel jasno opredeliti, bo po napovedih skušal najti pot za ponovno vzpostavitev zaupanja v politiko, podobno abstraktno visokoleteči pa so tudi cilji izvršnega odbora DeSUSa. Najmanj dogajanja je pričakovati na razpravi sveta Nove Slovenije, ki je že napovedala nadaljevanje Janši in SDS lojalistične politike. Odziv koalicijskih partneric do danes pričakujejo tudi v SDS, v nasprotnem primeru se bodo po napovedih začeli pripravljati na predčasne volitve.

Policija je soorganizacijo za 1. vseslovensko vstajo, ki je v Ljubljani potekala 21. decembra lani, naprtila še Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture ter njegovemu glavnemu tajniku Branimirju Štruklju. V Svizu soorganizacijo protestov zanikajo, saj se je obremenjujoči poziv k protestom na njihovi spletni strani znašel le dan pred dogodkom, Branimir Štrukelj pa opozarja na spornost tega, da je ovadbo domnevnih organizatorjev že takoj po protestih napovedal notranji minister Vinko Gorenak.

izjavi lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje

Policija je v preteklih dneh kot soorganizatorje sicer prepoznala še stranko TRS, Uroša Lubeja, Združenje Sever in Zvezo veteranov vojne za Slovenijo.