V drugem krogu predsedniških volitev na Kostariki je slavil levosredinski kandidat Carlos Alvarado. S slabimi 61 odstotki glasov je premagal kandidata z bolj konzervativnim obrazom, a istim priimkom, Fabricia Alvarada. Carlos Alvarado je v prejšnji vladi opravljal funkcijo ministra za delo in socialne zadeve, na predsedniških volitvah pa je nastopil kot kandidat vladajoče levosredinske stranke Državljanska pobuda. V prvem krogu volitev se je bitka Alvarado proti Alvaradu odvila v prid Fabriciu, ki je prejel 25 odstotkov, Carlos pa 22 odstotkov glasov. Kandidata sta v predvolilnem boju izrazila nasprotujoča si mnenja predvsem glede sodbe medameriškega sodišča za človekove pravice, ki je pozvalo države članice, naj prepoznajo zakonsko skupnost istospolnih partnerjev.

Trgovinska vojna med Kitajsko in Združenimi državami se nadaljuje. Kitajska vlada je uvedla carine na ameriške proizvode v skupni vrednosti tri milijarde evrov. Nove dajatve veljajo za 128 dobrin, med njimi 15-odstotne carine na uvoz sadja, oreščkov in vina ter 25-odstotne dajatve na svinjino in reciklirani aluminij. Kitajska je uvedbo carin napovedala že marca, ko so Združene države uvedle 25-odstotne dajatve na jeklo in 10-odstotne carine na izdelke iz aluminija. Izvoz kitajskih dobrin v ZDA je leta 2016 predstavljal 18 odstotkov celotnega izvoza Kitajske, ameriški izvoz na Kitajsko pa 8 odstotkov celotnega ameriškega izvoza.

Združene države Amerike so blokirale predlog resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov, ki je pozval k neodvisni in transparentni preiskavi nedavnega nasilja na območju Gaze. Na meji med enklavo in Izraelom so prejšnji teden protestniki zahtevali pravico palestinskih beguncev do vrnitve na svoje domove v današnjem Izraelu, izraelski vojaki pa so ubili 15 protestnikov, več sto pa jih ranili. Predlog resolucije je v varnostni svet vložil Kuvajt, države članice so ga sprejele v petek, dan zatem pa so Združene države sporočile, da predloga ne bodo podprle. Ob tem je ameriško zunanje ministrstvo poudarilo, da so ZDA globoko užaloščene zaradi izgube življenj v Gazi, in pozvalo k zmanjševanju napetosti. Več o spopadih v Gazi v današnjem Offsajdu ob petih.

Pričela se je evakuacija z zadnjega dela ozemlja v rokah sirskih upornikov v enklavi Vzhodne Gute v vzhodnem predmestju Damaska. Rusija je včeraj naznanila, da je sirska vlada dosegla dogovor z uporniško skupino Džaiš al Islam o evakuaciji iz mesta Duma. Predhodno sta se za evakuacijo iz Vzhodne Gute dogovorili tudi uporniški skupini Ahrar al Šam in Fajlak al Rahman, ki sta se skupaj z družinski člani evakuirali v severno provinco Idlib. Vzhodna Guta je pod okupacijo sirske vlade od sredine februarja dalje.

V indijskem Kašmirju so se spopadli separatisti in indijski vojaki, kar je sprožilo nov krog protestov proti indijski vladavini nad območjem. Oblasti so v južnem Kašmirju uvedle policijsko uro, zaprte so šole in večina trgovin. Tako indijska kot pakistanska vlada trdita, da jima pripada celotno območje Kašmirja, de facto pa vsaka vlada obvladuje svoj del ozemlja. V indijskem delu od leta 1980 separatisti zahtevajo ločitev od Indije in priključitev Pakistanu.

Dve nemški stranki, koalicijski krščanski demokrati in opozicijski liberalni demokrati, sta priznali, da sta kupili podatke o volivcih od podružnice nemške pošte Deutsche Post Direkt. Podatki so bili sicer anonimizirani, vendar pa je bilo na podlagi velikega števila informacij mogoče ocenjevati naklonjenost strankam posameznih stavb z najmanj šestimi gospodinjstvi. Krščanski demokrati so priznali, da so podatke kupili z namenom izvajanja kampanje od vrat do vrat. V logističnem velikanu obtožbe zanikajo in trdijo, da pri varovanju osebnih podatkov upoštevajo stroge standarde. Kupovanje podatkov o volivcih z namenom prilagajanja kampanj sicer ni nekaj novega, je pa znotraj Evropske unije prepovedano mikrotargetiranje, torej uporaba podatkov za nagovarjanje posameznikov. Stranki sta pri kampanjah ciljali predvsem na specifične skupine ljudi - krščanski demokrati so se osredotočili na rusko skupnost v Nemčiji, liberalni demokrati pa z uporabo oglasov na uporabnike mreže Netflix.

Po Nišu straši pošast centralizacije. V največjem kraju južne Srbije bodo danes nadaljevali s protesti, ki so v zadnjih dneh na osrednji trg zvabili par tisoč ljudi. Demonstranti nasprotujejo odločitvi o prenosu niškega letališča “Konstantin veliki” na državo. Razlogi za to potezo mesta so zaenkrat še nejasni. Župan Darko Bulatović iz vladajoče Srbske napredne stranke trdi, da gre za izpolnitev zaveze, ki jo je dala že prejšnja garnitura pod vodstvom Demokratske stranke, protestniki pa špekulirajo, da je vse del dogovora s tujimi koncesionarji beograjskega letališča, ki bi slednjim zagotovil monopol med srbskimi letališči.

V Mirni Peči danes obeležujejo že 20. slovenski blagoslov motorjev in motoristov. Letos pričakujejo okoli 7 tisoč motoristov, slavnostno pa jih bo nagovoril predsednik državnega zbora Miran Brglez.