Po treh dnevih letalskih napadov in obstreljevanja z raketami sta Palestina in Izrael v prvi noči svetega meseca Ramadana sklenila premirje. Iskra, ki je tokrat zanetila požar, je bil snajperski napad na izraelska vojaka. V treh dneh raketnega obstreljevanja južnega Izraela in letalskih napadov na Gazo je umrlo vsaj 24 Palestincev in štirje Izraelci. Takega števila žrtev v izraelsko-palestinskem konfliktu ni bilo vse od leta 2014. Popolnoma razumen odgovor okupacijske sile, ki drži Gazo v efektivni blokadi. Izraelska oblast, kot pričakovano, premirja ni uradno potrdila, vseeno pa je vojska umaknila del svojih enot v bližini Gaze, ponovno so odprte tudi vse javne storitve na tem območju. Skupina Islamski džihad svoj snajperski napad  upravičuje kot odgovor na omenjeno blokado, ki zavira gospodarstvo v Gazi in naj bi jo po zadnjem dogovoru med državama na pobudo Egipta Izrael umaknil.

V izredno tesnih predsedniških volitvah v Panami je s 33 odstotki po neuradnih rezultatih zmagal diplomant teksaške univerze v Austinu Laurentino Cortizo Cohen z nadimkom “Nito”. Član Demokratične revolucionarne stranke je tako za le dva odstotka premagal drugouvrščenega Rómula Rouxa. Nitova zunanja politika se bo po napovedih močno odmaknila od načrtov njegovega predhodnika Juana Carlosa Varele, ki je vzpostavil uradne diplomatske vezi s Kitajsko, kar ni bilo po godu Združenim državam Amerike. Podpora Vareli je upadla zaradi korupcijskih škandalov, med katerimi je najznamenitejši škandal v zvezi z globalnimi davčnimi utajami tako imenovani Panama Papers. Njegov naslednik Nito, pričakovano, obljublja borbo proti korupciji. Po panamski zakonodaji drugega kroga predsedniških volitev ni.

Iz najjužnejše srednjeameriške države se selimo v Mehiko na severu, kjer se je predsednik države Andrés Manuel López Obrador znašel v škripcih. Več kot šest tisoč protestnikov je namreč v prestolnici Ciudad de México zahtevalo odstop predsednika. To so bile prve demonstracije od njegovega prevzema oblasti decembra lani, po tem ko je z močno prednostjo zmagal julijske volitve. Obradorjeva celotna kampanja je temeljila na reformaciji celotne mehiške družbe, ki je po njegovem mnenju pod skoraj stalnim devetdesetletnim vladanjem Institucionalno revolucionarne stranke močno nazadovala. Po polovici leta predsednikovanja so Obradorjevi volilci razočarani zaradi številnih odločitev, ki so v nasprotju z volilnimi napovedmi. Med njimi prednjačijo prekinitev skoraj končane gradnje 12 milijard vrednega letališča, zapiranje državnega naftnega podjetja Pemex za zunanje investicije in nespoštljivo obnašanje do političnih nasprotnikov. Očitajo mu tudi prepočasno reševanje težav z mafijskimi karteli in roparji naftnih ploščadi.  

V finskem mestu Rovaniemi se je sestal Arktični svet, ki ga sestavljajo predstavniki osmih držav z interesi na območjih večnega ledu okoli severnega pola. Sestanek obeležuje zaključek dveletnega finskega predsedovanja svetu. Na sestanku bodo na pobudo diplomatov iz Združenih držav Amerike razpravljali predvsem o prisotnosti kitajskih podmornic, ki ogrožajo na novo odprte plovne poti skozi Arktiko. Dotaknili se bodo tudi dostopa do novih naftnih nahajališč in pereče teme globalnega segrevanja, pri katerem prihaja do največjih razpotij med predstavniki ZDA in ostalih sedmih držav. Prvi namreč ne priznavajo, da je globalno segrevanje posledica človeškega delovanja, kljub opozorilom, da bo večni led v oceanu do leta 2025 postal sezonski led.  

Špansko vrhovno sodišče je enoglasno preklicalo odločitev volilne komisije, ki je prepovedalo kandidaturo treh katalonskih političnih prebežnikov na prihajajočih evropskih volitvah. Volilna komisija je namreč bivšemu predsedniku katalonske vlade Carlesu Puigdemontu in njegovim dvem sodelavcem prepovedalo kandidiranje, saj ne bivajo v Španiji in niso registrirani v popisu španskih izseljencev. Vrhovno sodišče je odločilo, da odsotnost iz države posamezniku ne zmanjšuje ustavne pravice do kandidature in političnega udejstvovanja. Puidgemont je iz Španije pobegnil v Belgijo novembra 2017 po poskusu katalonske osamosvojitve.

Začenjajo se regijske vojaške vaje zveze NATO v Sloveniji, na katerih bo poleg naše sodelovalo še 25 vojska. Do 22. junija bo severnoatlantska vojska pod vodstvom Poveljstva kopenske vojske ZDA v Evropi ter slovenske in hrvaške vojske rožljala z orožjem v Cerkljah ob Krki, Mariboru, Postojni in Ankaranu. Na Slovenskem bo skoraj tri tisoč vojakov izvedlo vajo z imenom Takojšnji odgovor, tej pa bodo sledile vaje Jadranski udar, Zvezdni vitez in Hitri odgovor. Tako velika vaja bo seveda obremenila tudi logistično stanje v Sloveniji, saj predvidevajo premike vojske po avtocestnem križu iz smeri Italije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Vendar brez strahu, vojaški šoferji se bodo potrudili izogniti prometnim konicam.

Višje delovno sodišče v Mariboru je v nasprotju s prvostopenjskim sodiščem odločilo v korist Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije in delavcev invalidov, ki so tožili podjetje Safilo. Podjetje je namreč avgusta leta 2017 odpustilo 228 delavcev, med katerimi je bilo 35 invalidov. SKEI je z osemnajstimi delavci invalidi nemudoma podal tožbo za diskriminacijo, saj naj bi bili dotični delavci obravnavani enako kot redni zaposleni, ne glede na njihovo zdravstveno stanje. Po odločitvi sodišča na drugi stopnji mora italijansko podjetje za izdelavo očal ponovno zaposliti vse delavce, ki še niso našli nove zaposlitve, in jim plačati za čas, ko so bili protipravno odsotni z delovnega mesta. Dogajanje v podjetju Safilo in na sodišču povzame sekretar regijske organizacije SKEI za Štajerkso Martin Dular.

Izjava

Dular še opozori, da so bili nekateri zaposleni invalidi že pred delom v podjetju Safilo, nekaj pa jih je zbolelo prav na tem delovnem mestu.

Izjava