Španska policija je vstopila v prostore katalonske regionalne vlade in aretirala 14 funkcionarjev, med njimi tudi generalnega sekretarja za ekonomijo. Aretacije so izvedene na podlagi suma podpore nelegalnemu referendumu. Policija je preiskala gospodarsko, zunanje, notranje, telekomunikacijsko, socialno in davčno ministrstvo. Po več sodbah ustavnega sodišča in ukazih generalnega tožilca se tako začenja poostrena represija nad vsemi, ki podpirajo izvedbo referenduma o katalonski neodvisnosti. Prav tako je policija zasegla 45 tisoč ovojnic z logotipom katalonske vlade, ki naj bi jih ta razposlala državljanom kot obvestilo o glasovanju. Neformalni in po odločitvi španskega ustavnega sodišča protiustavni referendum sicer katalonska vlada načrtuje za prvega oktobra. Referendum bi lahko Katalonijo stal celo avtonomije, ki jo ima trenutno zagotovljeno. Španska Socialistična stranka je namreč spremenila svoje stališče do aktiviranja 155. člena ustave, ki omogoča odvzem avtonomije posameznim pokrajinam. Do nedavnega so socialisti kot zadnji v parlamentu temu nasprotovali, po novem pa možnosti uporabe 155. člena ne izključujejo.

Sodišče Evropske unije je razsodilo, da morajo finančne ustanove pri izdajanju posojil v tuji valuti posojilojemalcem posredovati informacije, zadostne za sprejem poučenih in preudarnih odločitev. Informacije ne smejo vsebovati le možnosti spremembe menjalnega tečaja, temveč tudi vpliv gibanja tega na vračila in vpliv morebitnega povečanja obrestnih mer v tuji valuti. Banke morajo posojilojemalce torej jasno opozoriti na tečajno tveganje, ki ga bodo ob spremembi menjalnega tečaja morda težko nosili. Sodišče Evropske unije je razsojalo na zahtevo romunskega sodišča, na katerega je tožbo vložilo več posojilojemalcev, ki so v letih 2007 in 2008 pri eni od romunskih bank najeli kredite v švicarskih frankih. Posojila so odplačevali v frankih, kasneje pa se je tečaj romunskega leja spremenil v njihovo škodo. Tožniki so pri tem trdili, da je banka ob sklepanju pogodbe poudarjala le koristi, sploh pa ni predstavila morebitnih tveganj.

Združeno kraljestvo in Saudova Arabija sta sklenila dogovor o pospešenem varnostnem in vojaškem sodelovanju. Dogovor sledi srečanju savdijskega princa Mohameda bin Salmana in britanskega obrambnega ministra Michaela Fallona v mestu Džida ob Rdečem morju. Monarhiji povečujeta sodelovanje v boju proti Iranu in Islamski državi, potem ko je pred slabim letom dni britanska premierka Theresa May naznanila investicijo štirih milijard dolarjev za varnostno sodelovanje z državami Zalivskega sveta. Svet deluje večidel pod vodstvom Saudove Arabije, njegov član pa je tudi v zadnjem času izolirani katarski emirat. Ta je nedavno od Združenega kraljestva odkupil 24 lovcev Typhoon.

Facebook je prepovedal objave, ki izražajo naklonjenost rohinški organizaciji Arakanska rohingška osvobodilna vojska. Oborožena skupina se je formirala pred letom dni, njeni pripadniki pa svoje delovanje razumejo kot boj za svobodo več kot milijon pripadnikov manjšine Rohinga, ki živijo v mjanmarški pokrajini Rakhine. 25. avgusta je mjanmarska vlada organizacijo razglasila za teroristično, kar je sledilo spopadom s policijo na zahodu regije, v katerih je umrlo 12 policistov. Facebook sicer trdi, da vsebin, ki jih Arakanska osvobodilna vojska objavlja, ali vsebin, ki jo podpirajo, niso prepovedali zaradi pozivov vlade, temveč zaradi nasilnih dejanj te skupine. Odločitev so mjanmarške oblasti seveda pozdravile - tudi prek Facebooka, kjer ima mjanmarška vojska, ki jo celo Združeni narodi krivijo etničnega čiščenja, stran z 2,6 milijona všečki.

Lastnik in urednik srbskega lokalnega časopisa Novine Vranjske je po zaprtju tednika začel z gladovno stavko. Vukašin Obradović se je po tem, ko je bil ta neodvisni lokalni medij prisiljen v stečaj, zaklenil v redakcijo, a je stavko po zdravniških priporočilih prekinil. Novine Vranjske so izhajale vsak teden zadnjih 23 let v mestu Vranje na jugu Srbije. S strani provladnih medijev pa je bil Obradović pogosto razglašen za tujega plačanca in delegitimiran, v zadnjem času pa so se na redakciji medija začele vrstiti davčne inšpekcije. Te sicer tedniku niso izdale nikakršnih glob, a je medij zaradi upada finančnih prilivov vseeno moral v stečaj. Novinarska svoboda v Srbiji je vedno bolj omejena, o čemer priča tudi umik oglasov iz tistih časopisov, ki pred zadnjimi predsedniškimi volitvami niso podprli izvoljenca ljudstva Aleksandra Vučića. Po zadnjem poročilu Novinarjev brez meja se po tem, ko je bil leta 2014 Vučić izvoljen za premierja, neodvisni mediji spopadajo z vse večjimi težavami pri financiranju svoje dejavnosti. Več o koncu izhajanja Novin Vranjskih pa v Offsajdu ob 17-ih.