AvtOFFbus

AvtOFFbus

Aktualno-politična novica
5. 4. 2019 - 15.00
 / OFF

O možnostih uresničitve mirovnega sporazuma in vmešavanju tujih sil
 / 1. 6. 2018
Čete pod poveljstvom generala tako imenovane Libijske državne vojske Khalife Haftarja, de facto voditelja vzhodne Libije, ki so včeraj krenile proti libijskemu glavnemu mestu Tripoli, so 30 kilometrov pred prestolnico naletele na odpor. Ena izmed vojaških milic, ki podpira s strani Organizacije Združenih narodov priznano libijsko vlado premiera Fajeza Al Saradža, je Haftarjeve enote prisilila, da so se umaknile iz vojaške baze v mestu Zavija, sicer ene ključnih točk na poti do Tripolija. Do eskalacije prihaja v času obiska generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa, ki bo danes obiskal Tobruk in Bengazi, kjer si bo prizadeval za preprečitev vojaških spopadov in iskanje politične rešitve konflikta. Zaradi dogodkov se bo danes na zaprtem zasedanju sestal Varnostni svet Združenih narodov.

Britanska premierka Theresa May je v pismu predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku v skladu s 50. členom lizbonske pogodbe zaprosila za preložitev datuma izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije na 30. junij. Izstop do tega datuma je britanska vlada sicer neuspešno poskušala doseči že marca. May 30. junij vidi kot kompromis, ki bi Združenemu kraljestvu omogočal, da parlament pred 22. majem potrdi izstopni dogovor ter pripravi ustrezno zakonodajo za nadaljne odnose med otokom in Evropsko unijo, s čimer bi se Združeno kraljestvo izognilo sodelovanju na evropskih volitvah. Če do izstopa do 22. maja ne bi prišlo, se Združeno kraljestvo, tako tudi May, zavezuje, da bo na njih sodelovalo. Trenutni rok za izstop je sicer 12. april.

Če se je brexit izrodil v nekakšno jaro kačo diplomatskega ping ponga, pa se pomena dobre diplomacije očitno zaveda zunanji minister Kosova Behgjet Pacolli. Napovedal je, da je v pogovorih z madagarskim predsednikom Andryjem Rajoelino, ki jih je opisal kot nadvse plodne, dosegel soglasje o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama, začenši z akreditiranjem nerezidenčnega ambasadorja Kosova v tej afriški državi. Pacolli je v objavi na Facebooku zapisal še, da si bo Republika Kosovo, citiramo, “prizadevala za jačanje partnerstav z vsemi članicami Organizacije Združenih narodov.” Spomnimo sicer, da je, po besedah srbskega zunanjega ministra Ivice Dačića, Madagaskar srbsko Ministrstvo za zunanje zadeve obvestil, da so 5. decembra lani preklicali prej deklarirano priznanje Kosova.

Grška policija je ustavila več sto migrantov, ki so bili na poti iz Soluna proti 60 kilometrov oddaljeni meji z Makedonijo. Nanjo naj bi se podali zaradi lažnih novic oziroma govoric, da jim bodo dovolili prečkati mejo, ki je za migrante sicer zaprta že tri leta. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce je v luči incidenta posvarila migrante pred govoricami, ki se širijo na medmrežju.

Specializirano sodišče v Beogradu je četverico, udeleženo v umor srbskega novinarja Slavka Ćuruvije 11. aprila 1999, obsodilo na skupno 100 let zapora. Nekdanjemu šefu tajne policije Radomirju Markoviću in predstavniku službe državne varnosti Milanu Radonjiću je sodišču odmerilo 30 let zapora, še en uslužbenec državne državne varnosti Ratko Romić in agent te službe Miroslav Kurak, ki je na begu, pa sta dobila 20-letno zaporno kazen. Romiću in Radonjiću je sodišče sicer upoštevalo že v priporu in hišnem priporu prestan čas; Marković, ki pa že prestaja 40-letno kazen zaradi poskusa umora vodje Srbskega gibanja za prenovo Vuka Draškovića oktobra 1999, v katerem so umrli štirje ljudje, pa bo, ker se v Srbiji kazni ne seštevajo, prestajal najvišjo dosojeno. Umorjeni Slavko Ćuruvija je bil lastnik časnikov Dnevni telegraf in Evropljanin ter vidni kritik takratnega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.

Mauricio Macri
Desni obrat v Argentini
 / 8. 8. 2016
V argentinski prestolnici Buenos Aires so tisoči protestnikov izrazili nasprotovanje varčevalnim ukrepom argentinskega predsednika Mauricia Macrija. Te zajemajo omejitev višine plač v javnem sektorju, zniževanje obsega socialnih transferjev in krčenje javno dostopnih programov v zdravstvu in izobraževanju. Ukrepe je Macri uvedel v okviru programa reform, da bi zadostil zahtevam Mednarodnega denarnega sklada, poznanega pod kratico IMF, glede 50 milijard evrov težke posojilne linije, ki sta ga strani sklenili junija lani. Cilj slednjega je znižati proračunski primanjkljaj in stabilizirati gospodarstvo države, ki se spopada z nizko vrednostjo domače valute peso, inflacijo in visokimi obrestmi odplačevanja posojil.

Tudi razpad domačega obrambno-varnostnega sistema je lahko le predvolilna politična tema ...
 / 21. 2. 2018
Predsednik republike in vrhovni poveljnik oboroženih sil Borut Pahor je prejel letno poročilo Generalštaba Slovenske vojske o pripravljenosti le-te za delovanje v miru in vojni. Predstavila sta mu ga minister za obrambo Karl Erjavec in do nedavno pogrešana načelnica generalštaba Alenka Ermenc. Iz poročila izhaja, da je delovanje vojske v miru ocenjeno z zadostno, leto pred tem z dobro, v vojni pa, tako kot lani, z oceno nezadostno. Ključna težava, s katero se sooča slovenska vojska, je, po besedah Pahorja, popolnjenost - oziroma nepopolnjenost - enot s kadri, oborožitvijo in opremo. Čeprav so se finančna sredstva, namenjena vojski, v zadnjih treh letih povečala, Generalštab ocenjuje, da je njihov vpliv na zahtevano pripravljenost vojske minimalen. Pahor tudi zato predlaga razmislek o sprejetju zakona o sistemskem financiranju nacionalne varnosti, ki bi ob zagotavljanju stabilnih dolgoročnih finančnih prilivov predstavljal pravno podlago za prevetritev in posodobitev vseh institucij sistema nacionalne varnosti.

V interesu nacionalne varnosti je prav gotovo tudi varnost potnikov Ljubljanskega potniškega prometa. V prestolnici se je sinoči namreč odvila akcija v stilu filma Hitrost režiserja Jana de Bonta. Nekaj pred 21. uro je 49-letni Kranjčan na avtobusni postaji Ajdovščina vstopil na avtobus mestne linije 6B, ki je bil namenjen v smeri Dolgega mostu. Na postajališču Drama se je odločil povzročiti dramo; z nevarnim predmetom, za katerega se je izkazalo, da je izvijač, je razbil varovalno steklo za voznikom, voznika pa z grožnjami prisilil, da avtobus odpelje na avtocesto. Medtem ko se je sedem potnikov umaknilo proti zadnjemu delu vozila, je prisebni voznik s tem, ko je ob utripanju z lučmi prevozil rdečo luč, pritegnil pozornost mimoidoče policijske patrulje, ki je avtobus z manevrom zaustavila na Barjanski cesti pred priključkom na južno ljubljansko obvoznico. Če gre verjeti policiji, je ta z uporabo prisilnih sredstev - med drugim plinskega razpršilca - osumljenca, ki je začel bežati, zunaj avtobusa obvladala, nato pa, ko je osumljenec po prijetju začel izgubljati zavest, nudila prvo pomoč. Osumljeni ugrabitelj je nato kljub pomoči reševalcev umrl na kraju dogodka.

Posnetek s terena

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.