Znani so rezultati nedeljskih parlamentarnih volitev v Siriji. Pričakovano je slavila vladajoča stranka Baas sirskega predsednika Bašarja Al Asada. Ta je z zavezniškimi sateliti na volitvah nastopila pod sloganom Narodna enotnost, skupaj pa so osvojili 177 sedežev v 250-članskem sirskem parlamentu. Udeležba je bila nekaj več kot 30-odstotna, glasovanje pa je potekalo tudi na ozemljih, ki jih obvladujejo uporniki. Opozicija je volitve bojkotirala in označila za farso - sirski begunci niso oddali glasu, pravih opozicijskih kandidatov sploh ni bilo. Rusko-iranski prijatelj Al Asad, ki je na oblasti že 20 let, je z zmago tako še okrepil svoj položaj v od vojne razdejani državi, ki jo prihodnje leto čakajo še predsedniške volitve. Zmagovalec je najbrž znan že vnaprej.

Poslanci v francoskem senatu so sprejeli zakon, ki naj bi omogočil lažjo prepoznavo nasilja v družini, posledično pa tudi hitrejše ukrepanje zoper njega. Zdravniki bodo v skladu z na novo sprejeto zakonodajo lahko prekršili načelo zaupnosti in tajnosti med zdravnikom in pacientom ter oblastem naznanili sum družinskega nasilja, če ga bodo zaznali pri pacientu. Hkrati so zakonodajalci povečali nekatere kazni, ki se nanašajo na nasilje v družini. Tovrstna deviantna dejanja so se še pomnožila in intenzivirala v času karantene zaradi epidemije novega koronavirusa: v Franciji se je denimo v prvih 10 dneh strogih ukrepov število prijav nasilja med štirimi stenami povečalo za 30 odstotkov.

V parlamentarni zgradbi na Trgu svetega Marka v Zagrebu so se danes hrvaški poslanci zbrali na konstitutivni seji novega sklica sabora, od osamosvojitve desetega po vrsti. Ustanovna seja je potekala v znamenju protikoronskih ukrepov: vsi izvoljenci ljudstva so morali nositi zaščitne maske, zaradi upoštevanja socialne distance pa so bili razporejeni tako po klopeh kot po galeriji nad dvorano, himne pa jim pevski zbor ni zapel v živo. Za predsednika sabora so izvolili nekdanjega zunanjega ministra Gorana Jandrokovića iz HDZ-ja, ki je funkcijo prvega med poslanci opravljal že v prejšnjem sklicu. Nemalo prahu pa je dvignila zavrnitev udeležbe s strani hrvaškega predsednika Zorana Milanovića. Ta je potezo utemeljil z dejstvom, da mora biti sabor neodvisen od predsednika države. Novi stari premier in prvak HDZ-ja Andrej Plenković bo svoj program in člane vlade saboru predstavil predvidoma jutri.

Ameriške oblasti so odredile zaprtje kitajskega konzulata v Houstonu v zvezni državi Teksas. Poteza, ki je razburila kitajsko zunanje ministrstvo in poslabšala že tako načete odnose med velesilama, ima temelje v ameriško-kitajski trgovinski vojni in krajah ameriške intelektualne lastnine ter različnih tehnologij s strani kitajskih podjetij. Na ameriškem zunanjem ministrstvu so povedali, da so zaprtje konzulata zahtevali prav zato, da bi zaščitili ameriško intelektualno lastnino in zasebne podatke ameriških državljanov. Kitajska mora konzulat v Teksasu zapreti v 72 urah, še pred objavo uradnih izjav zunanjih ministrstev obeh držav pa so kitajski diplomati pritegnili pozornost houstonskih gasilcev s sežiganjem svojih dokumentov na dvorišču zgradbe konzulata. Kitajska ima poleg veleposlaništva v Washingtonu v ZDA še štiri konzulate, ni pa jasno, zakaj je ameriška vlada zahtevala zaprtje konzulata prav v Houstonu.

Na jeruzalemskih ulicah in na ulicah drugih izraelskih mest že več tednov potekajo protivladni protesti zaradi neučinkovitega spopadanja vlade premierja Benjamina Netanjahuja s pandemijo novega koronavirusa.  V bližini njegove vladne rezidence se je včeraj zbralo nekaj tisoč ljudi, ki so zahtevali njegov odstop, potem pa so se strumno odpravili še do kneseta. 34 protestnikov so zaradi kaljenja javnega reda in miru sinoči pridržali. Razgreto politično stanje dodatno otežujejo korupcijske obtožbe, ki pestijo tega izraelskega političnega težkokategornika: zaradi spornih praks, ki jih Netanjahu sicer kategorično zanika, se od maja brani pred sodiščem. Izrael sicer pesti visoka brezposelnost - pred pandemijo so se z njo spopadali manj kot štirje odstotki prebivalcev, zdaj pa jih je brezposelnih okrog 25 odstotkov.

V nemški deželi Baden-Württemberg so oblasti prepovedale popolno zakrivanje obraza v šolah za vse, kar v praksi pomeni prepoved nošenja burk ali nikabov tudi za učenke, potem ko je prepoved za učiteljice že bila uvedena. Deželni premier iz vrst Zelenih Winfried Kretschmann meni, da tovrstno pokrivanje ne sodi v odprto družbo, to pa je v nasprotju z mnenjem Zelenih na zvezni ravni. Prepoved sicer velja le za osnovne in srednje šole, medtem ko bo popolno zakrivanje obraza še mogoče na univerzah in visokih šolah. Pravila v zvezi z nošenjem obraznih tančic so v Nemčiji stvar regionalne politike, tako da se zakonodaja med deželami razlikuje.

Kratka kulturna novička. Komaj 24-letni finski dirigent Klaus Mäkelä je novi glasbeni direktor pariške filharmonije. Dirigentsko palico pariškega orkestra bo prevzel septembra leta 2022, še naprej pa bo kot glavni dirigent poveljeval filharmoniji v Oslu. Njegovo genialnost so odkrili že v otroških letih, od svojega 12. leta pa dirigira vsak teden.

Vodstvo priljubljenega družbenega omrežja Twitter je sporočilo, da bo suspendiralo uporabniške račune, ki čivkajo in posredujejo vsebine, povezane s QAnon, desničarsko internetno skupnostjo teoretikov zarot. Kalifornijsko internetno podjetje bo poleg tega po novem blokiralo internetne naslove, povezane s QAnon, in ne bo več priporočalo računov in objav, prežetih s tovrstnimi teorijami. Ukrepi naj bi vplivali na okrog 150 tisoč računov, nujno potrebni pa so, ker lahko tako internetno vedenje privede tudi do nasilja izven varnega pristana čivkališča. Verniki te obskurne internetne skupine, ki jo je FBI lani uvrstil na seznam potencialnih ekstremističnih groženj domači varnosti, med drugim verjamejo, da ameriški predsednik Donald Trump bije skrivno vojno z globoko državo.

Novice iz Slovenije.

In ko smo že pri globoki državi, tako ljubemu terminu največje koalicijske stranke pri nas, se odpravimo še v Slovenijo. Vodja poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Danijel Krivec je predsedniku državnega zbora Igorju Zorčiču poslal protest s predlogom razrešitve poslanke Levice Violete Tomić z mesta predsednice odbora državnega zbora za kulturo. Krivca in ostale poslance Janševe stranke je razjarilo Tomićino vodenje sej odbora za kulturo, njihov bes pa je kulminiral na in po seji odbora pretekli teden, ko so razpravljali o spremembah zakona o RTV, ki se obetajo. Po njihovo naj bi Tomić s kršenjem poslovnika onemogočila sodelovanje predstavnikov zainteresirane javnosti, vabljenih s strani SDS - razprave prikrajšan je bil tako tudi najboljši slovenski novinar Bojan Požar. Poleg vsega naj bi Tomić po njihovo odbor na splošno vodila zelo pristransko in nedostojno, njeno obnašanje pa so označili za neprimerno. Igor Zorčič se na predlog razrešitve še ni odzval.