Danes se je zaključila trodnevna vsedržavna civilna nepokorščina v Sudanu. Sudanski prehodni vojaški svet, ki državo vodi od aprilske odstavitve predsednika Omarja al Baširja, bo po posredovanju etiopskih odposlancev nadaljeval pogovore o oblikovanju prehodne vlade z opozicijskimi strukturami, združenimi v Zavezništvu Deklaracija svobode in sprememb. Pogajanja za vzpostavitev prehodne vlade med protestniki in vojsko so propadla po tretjem juniju, ko je vojska napadla protestnike, ki so vztrajali pred vojaškim štabom v Kartumu in zahtevali, naj oblast preide v civilne roke.Zavezništvo je sporočilo, naj ljudje ostanejo pripravljeni na nove akcije. Sudanska vojska je obljubila, da bo za pridobitev zaupanja pred nadaljevanjem pogovorov izpustila politične zapornike.

Medtem Bocvana obračunava s pomniki svoje britanske kolonialne preteklosti. Vrhovno sodišče je namreč danes odločilo, da je zakon o prepovedi sodomije, ki izvira iz kolonialnih časov, neustaven, s čimer je dekriminaliziralo homoseksualne odnose. Sodišče je odločalo na pobudo lokalne nevladne organizacije Legabibo, ki se bori za pravice LGBT+ oseb. Ta je sodišču marca posredovala zahtevo za oceno ustavnosti delov kazenskega zakonika, ki kriminalizirajo, citiramo: “nenaravne prestopke in nespodobne prakse”. Homoseksualni odnosi so sicer v Afriki dekriminalizirani še v devetnajstih drugih državah. V preostalih 31 državah pa so tovrstni odnosi in spolne prakse še vedno kriminalizirani in preganjani.

Na tem področju pa ne popušča niti rimskokatoliška cerkev. Kardinal Versaldi, prefekt za katoliško vzgojo, je včeraj predstavil novi dokument Kongregacije za katoliško vzgojo, imenovan Moškega in žensko ju je ustvaril On, ki je v podnaslovu opredeljen kot pot k dialogu o teorijah spola v izobraževalnem procesu. Dokument daje napotke tako učiteljem kot tudi drugim pedagogom v široko zastavljeni družbeni razpravi o spolih. Tridesetstranski dokument v osnovi sporoča, da je predstava, da je spol družbeni in ne biološki koncept, poskus izničevanja narave. Spremembe spola pa so označene kot, citiramo, “zmedeni koncept svobode in trenutne želje, značilne za postmoderno kulturo”. LGBT+ nevladniki so se na dokument kritično odzvali, saj naj bi spodbujala sovraštvo in fanatizem.

Italijanska vlada je na predlog notranjega ministra Mattea Salvinija sprejela zakonsko uredbo, ki predvideva ostrejše kazni za reševanje migrantov v Sredozemskem morju. Ladjarji in kapitani, ki bodo brez dovoljenja vpluli v italijanske ozemeljske vode, bodo morali plačati med deset in petdeset tisoč evrov. Ponovitev prekrška predvideva zaplenitev ladje. S tem ukrepom naj bi nevladne organizacije odvrnili od reševanja beguncev in migrantov. Višje kazni bodo deležni tudi vsi demonstranti, ki bodo na protestih zakrivali svoj obraz ali nosili maske. Ti bodo lahko obsojeni na do tri leta zapora in kaznovani z denarno kaznijo v višini od 2 do 6 tisoč evrov.

Vse bolj represiven odnos italijanske politike do vprašanj migracij in preseljevanja pa ima podporo tudi v evropskih institucijah. Preko spletnega portala Euractiv je včeraj v javnost pricurljal osnutek evropske strategije za obdobje med letoma 2019 in 2024. Med štirimi glavnimi cilji v navedenem obdobju se je na prvem mestu znašla zaščita državljanov in svoboščin. Strategija kot ključni ukrep predvideva vzpostavitev učinkovitega mejnega nadzora in prenovo nacionalnih azilnih zakonodaj, ki sta predpogoj za uspešno delovanje evropskih institucij v navedenem obdobju. Na osnutek se je že ostro odzvala skupina Zelenih.

Aktivno protimigrantsko politiko je danes z napotitvijo šest tisoč pripadnikov nacionalne garde na svojo južno mejo z Gvatemalo začela udejanjati tudi Mehika. Vlada Andrésa Manuela Lópeza Obradorja je namreč prejšnji teden z ZDA dosegla dogovor o migracijah, ki določa 45-dnevni rok za zajezitev toka migrantov. V primeru, da jim to ne uspe, bodo ZDA Mehiko razglasile za varno tretjo državo. To pomeni, da bodo morale prošnje za azil obravnavati že tamkajšnje oblasti. Ameriški predsednik Donald Trump je v primeru nesprejetja dogovora zagrozil s petodstotnimi uvoznimi carinami na mehiške izdelke, ki bi jih povečeval po pet odstotnih točk, dokler ne bi dosegle 25 odstotkov.

Ukrajinsko ustavno sodišče je pričelo z zaslišanji v primeru predsedniškega dekreta Volodimirja Zelenskega o razpustitvi ukrajinskega parlamenta vrhovna rada. Zelenski je namreč le dan po nastopu predsedniške funkcije, 20. maja letos, z dekretom razpustil parlament in napovedal predčasne volitve 21. julija. Javnomnenjske raziskave njegovi stranki Služabnik ljudstva na morebitnih volitvah napovedujejo osvojitev kar tretjine sedežev. Ustavno presojo predsedniškega dekreta je sprožilo 62 poslancev iz vrst opozicijskih strank, sodišče pa ima po zakonodaji čas, da o zadevi odloči v enem mesecu.

V predsedniški palači sta danes potekali javni predstavitvi kandidatke za informacijsko pooblaščenko Mojce Prelesnik in kandidata za ustavnega sodnika Roka Čeferina. Prelesnik je edina kandidatka za omenjeni položaj, medtem ko je Čeferina predsednik Borut Pahor po posvetovanjih s poslanskimi skupinami izbral med tremi kandidati. Za to mesto sta se sicer potegovala še nekdanji vodja vladne zakonodajne službe Janez Pogorelec in novinar Marjan Lekše. Čeferin je odvetnik iz Odvetniške družbe Čeferin in partnerji, prav tako pa tudi nosilec predmeta “novinarstvo, etika in profesionalnost” na Fakulteti za družbene vede. V predstavitvi je poudaril, da se vplivni ljudje in intelektualci ne bi smeli zapirati v ozke strokovne kroge, temveč javno delovati. Poseben poudarek je namenil borbi proti sovražnemu govoru, ki pa ne bi smela omejevati svobode izražanja.

Izjava