Brexit OFF

Brexit OFF

Aktualno-politična novica
guy verhofstadt
9. 9. 2016 - 15.00
 / OFF

Severnokorejske oblasti so preko državne televizije potrdile izvedbo petega, doslej bojda najmočnejšega jedrskega poskusa. "Naši jedrski znanstveniki so v centru za jedrske poskuse države izvedli poskusno jedrsko eksplozijo z novo razvitim jedrskim orožjem,” so testno eksplozijo 10 kilotonske bombe, ki je v bližini poligona za izvajanje jedrskih poskusov Pungje Ri povzročila potres jakosti 5. stopnje po Richterju, potrdili v Pjongjangu. Satelitski posnetki dogajanja okoli baze v Pungje Ri so že nekaj časa zaznavali povečano dogajanje, zato nov poskus na dan obletnice ustanovitve Severne Koreje leta 1948 ni bil popolno presenečenje. Pred tem je Severna Koreja zadnji jedrski poskus izvedla v začetku letošnjega leta, zaradi česar si je nakopala zaostritev sankcij s strani Varnostnega sveta Združenih narodov. Doslej najmočnejši jedrski poskus Severne Koreje sega v leto 2013, ko so razstrelili bombo z močjo med 6 in 9 kiloton.

Slaba dva meseca po neuspelem poskusu vojaškega udara se v Turčiji nadaljujejo kadrovske čistke. Dober teden dni pred začetkom novega šolskega leta so oblasti zaradi sumov povezav s Kurdsko delavsko stranko, krajše PKK, suspendirale 11.500 učiteljev. Obtoženi sodelovanja s teroristično in separatistično organizacijo, kakor na PKK gleda uradna Ankara, bodo učitelji do konca preiskave na plačanem dopustu. Ob tem je bilo tokrat odpuščenih tudi 6 generalov in desetine drugih visokih vojaških predstavnikov. Nove čistke v učiteljskih vrstah je ob nedeljskem obisku pretežno kurdskega Diyarbakirja napovedal turški premier Binali Yildirim. Izobraževalno sfero so čistke, podobno kot druge segmente javnega sektorja, doletele tudi neposredno po spodletelem vojaškem udaru, ko je bilo odpuščenih približno 10.000 učiteljev, akademikov in drugih.

Evropska komisija je po navodilu predsednika Jeana-Clauda Junckerja umaknila predlog, po katerem bi imeli uporabniki mobilnih telefonov zagotovljeno mobilno gostovanje v tujem omrežju po domačih cenah do največ 90 dni v letu. Predlog komisije, objavljen pred dnevi, bi stopil v veljavo z junijem prihodnje leto, a je ravno zaradi omenjene časovne omejitve naletel na številne kritike pri potrošniških organizacijah. Te se zavzemajo, da bi bilo gostovanje v tujini po domačih cenah neomejeno, medtem ko so v komisiji omejitve upravičevali s preprečitvijo zlorab.  

Ostajamo v evropskih institucijah. Evropski poslanci so izbrali svojega glavnega pogajalca v pogovorih z Veliko Britanijo o njenem izhodu iz unije. To mesto bo zasedel predsednik evroposlanske liberalne skupine ALDE Guy Verhofstadt, ki je znan po svojih federalističnih stališčih in dramatičnih kregih z britanskimi konservativci in skeptiki na parlamentarnih sejah. Polega njega bosta glavno pogajalsko trojico sestavljala še Michel Barnier, nekdanji kmetijski minister francoske vlade, in bivši podpredsednik Evropske komisije Didier Seeuws, belgijski diplomat in uradnik Evropskega sveta. Prvi je bil izbran po volji Evropske komisije in je prav tako znan kot evropski federalist in sovražnik britanskega finančnega centra v Londonu, drugi pa je bil kot pogajalec izbran s strani Evropskega sveta. Izbor svojega predsednika v pogajalsko skupino komentira slovenski evroposlanec Ivo Vajgl iz skupine ALDE.

Izjava.

Sestava pogajalske skupine priča nadaljevanju nepripravljenosti Evropske unije na kompromisni sporazum z Veliko Britanijo. Kako vidi dosedanji odnos Evropske unije do Velike Britanje, odgovarja Vajgl.

Izjava.

Nevladna organizacija Fair Deal for Expats je napovedala tožbo predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja  na Generalnem sodišča Sodišča Evropske unije zaradi predsedniškega ukaza, da se pogajanja z Veliko Britanijo ne bodo začela, dokler britanska vlada uradno ne razglasi izhoda. Tožbo razloži Rupert Croft, ki skupino zastopa na sodišču.

Izjava.

Vendar pa predsedniški ukaz v pooblastilih predsednika Evropske komisije ne obstaja, četudi je svoj razglas Juncker tako imenoval. Zakaj torej dejansko gre?

Izjava.

Udeležence sploh prvega vrha držav juga Evropske unije so v Atenah pričakale izredne varnostne razmere. Ob trumah policistov je debitantski vrh sredozemskih članic EU v grški prestolnici ohromil tudi promet, kar pa predstavnikov Italije, Francije, Portugalske, Španije, Cipra, Malte in gostiteljice Grčije verjetno pretirano ne moti. Prvo srečanje nove južnoevropske povezave ima namen miniti v znamenju starih tem: varnosti, migracij in prihodnosti Evropske unije, gostitelj srečanja, grški premier Aleksis Cipras, pa ob tem miri, da sredozemsko povezovanje nikakor ni naperjeno proti razvitejšim, severnejšim članicam unije.     

Avstrijski sagi s predsedniškimi volitvami še ni videti konca. Potem ko je bil za 2. oktober napovedan ponovljeni drugi krog volitev, se ta utegne odmakniti. Avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka je namreč zaradi težav z volilnimi glasovnicami napovedal, da bo proučil možnost preložitve izvedbe ponovljenega drugega kroga volitev. Končna odločitev naj bi bila znana z začetkom prihodnjega tedna, je pa zanimivo, da so še včeraj na avstrijskem notranjem ministrstvu zagotavljali, da pravne podlage za preložitev ni. Zaplet je povzročila ugotovitev, da so nekatere glasovnice za glasovanje po pošti poškodovane in s tem neveljavne. Napako so odkrili šele, ko so bile glasovnice že izpolnjene, tisti, ki so poslali takšne glasovnice, pa so ostali brez možnosti, da bi oddali veljaven glas.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.