Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je na srečanju z južnokorejskim predsednikom Moon Jae Inom v Pjongjangu pristal na prve korake k jedrski razorožitvi in napovedal zaprtje raketnega izstrelišča v Sohaeju na zahodni obali. Kim Džong Un se je strinjal, da bo zaprtje raketne baze potekalo pod mednarodnim nadzorom, usoda glavnega severnokorejskega jedrskega raziskovalnega centra v Jongbjonu, kjer se nahajata jedrski reaktor in objekt za predelavo jedrskega goriva, pa je po njegovih besedah odvisna od nadaljnjih potez Združenih držav Amerike. Kaj konkretno Severna Koreja pričakuje od ZDA, Kim na srečanju s predsednikom sosednje države ni povedal, je pa slednjemu obljubil, da ga bo še letos obiskal v Seulu.

Ob robu srečanja voditeljev sta obrambna ministra obeh Korej podpisala dogovor o zmanjševanju vojaških napetosti na Korejskem polotoku. Ta vsebuje vzpostavitev tamponskega območja vzdolž meje med državama in območje prepovedi letenja ob demarkacijski črti. Tamponsko območje bo vzpostavljeno tudi v Rumenem morju, s 1. novembrom pa bosta državi na mejnem območju prenehali z vojaškimi vajami. Izboljšanje odnosov med Severno in Južno Korejo naj bi simbolizirala tudi skupna kandidatura za poletne olimpijske igre leta 2032.

Kitajska je na nove carine Združenih držav Amerike za kitajski izvoz odgovorila s povračilnimi ukrepi. Peking je uvedel dodatne carine na ameriško blago, izvoženo na Kitajsko, v višini 60 milijard evrov. Protiukrep, ki bo začel veljati 24. septembra, vključuje približno 5.200 ameriških produktov, petodstotne carine bo Kitajska med drugim uvedla za manjša letala, računalnike, tekstil, desetodstotne pa za kemikalije, meso, žito in vino. Novim carinam na ameriške proizvode je botrovala včerajšnja odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je potrdil desetodstotne carine na približno 6.000 kitajskih produktov v višini 200 milijard dolarjev. Ameriški seznam na novo ocarinjenih produktov je bil sprva še daljši, na zahtevo podjetij, kot sta Dell in Apple, ki so se zbali višjih proizvodnih stroškov, pa je Trumpova administracija z njega odstranila približno 300 proizvodov. Nove desetodstotne carine so ZDA, če s Kitajsko ne najdejo rešitve glede trgovinskega spora, do konca leta pripravljene še zviševati.

Zaradi verjetno največjega škandala pranja denarja v zgodovini je odstopil direktor največje danske banke, primerno imenovane Danske Bank. Thomas Borgen je odstopil po tem, ko je prišlo na dan, da je skozi majhno izpostavo banke v Estoniji med letoma 2007 in 2015 steklo okoli 200 milijard evrov, kar je devetkrat več kot znaša BDP Estonije. Prve preiskave zaenkrat kažejo, da je bilo opranega devet milijard evrov nepojasnjenega premoženja, večinoma iz Rusije. Borgen, ki je banko vodil od leta 2013, je bil pred tem šef oddelka za mednarodno bančništvo, kamor spada tudi estonska podružnica, na tem položaju pa je med drugim utišal opozorila, da se v banki dogajajo nepravilnosti.

Znakov ni bilo težko opaziti. Sporna enota estonske podružnice je za banko prinesla 402 odstotka dobička na vloženi kapital, medtem ko je ta številka v sosednji Latviji znašala sedem odstotkov. Škandal v Danske Bank je zgolj zadnji od številnih primerov pranja denarja v evropskih bankah, razkritih v zadnjem času. Lani je Deutsche Bank plačala 600 milijonov evrov kazni zaradi pranja 8,5 milijarde evrov ruskih oligarhov.

Nemška vlada je na izrednem sestanku odločila, da Hans-Georg Massen ne bo več direktor notranje obveščevalne službe BfV. Namesto tega bo postal sekretar na notranjem ministrstvu. Odstavitev Massna so zahtevali predvsem socialdemokrati, potem ko so po protestih v Chemnitzu prišli na dan njegovi kontakti s stranko Alternativa za Nemčijo. Massen ima kljub temu še vedno močno podporo v vrhu nemške politike, predvsem pri bavarskih konservativcih in njihovem šefu, notranjem ministru Horstu Seehoferju.

Pritožbeno sodišče v Prištini je potrdilo pogojne zaporne kazni proti predsedniku gibanja Samoopredelitev Albina Kurtija in trem poslancem te stranke zaradi uporabe solzivca v kosovski skupščini. Osnovno sodišče v Prištini jih je januarja zaradi sprožitve solzivca, s katerim so prekinili več sej kosovske skupščine, in zoperstavljanja policiji obsodilo na 17 mesecev pogojnega zapora. Enaka kazen je doletela tudi poslanko Samoopredelitve Doniko Kadaj-Bujupi, z mesecem oziroma dvema manj ležanja za zapahi, če bosta dejanje ponovila, pa bo kaznovalo tudi Kurtijevo namestnico Albuleno Haxhiu  in poslanca Fatona Toppalija. Poslanci Samoopredelitve so z več prekinitvami dela skupščine, v katerih so uporabili solzivec, želeli preprečiti ratifikacijo Sporazuma o demarkaciji s Črno goro in Sporazuma o skupnosti srbskih občin. Sporazuma sta bila nato sprejeta marca letos, ko vnovični incidenti v srbski skupščini vendarle niso uspeli preprečiti njune potrditve.  

Predsednik Borut Pahor je državnemu zboru kot kandidata za guvernerja Banke Slovenije predlagal Primoža Dolenca, za katerega meni, da izpolnjuje visoka strokovna merila in ima potrebne izkušnje za opravljanje te funkcije. V Pahorjevem uradu sicer priznavajo, da se glede na predsednikove pogovore s predstavniki poslanskih skupin nobenemu od kandidatov ne obeta večinska podpora, a hkrati verjamejo, da se to utegne ob prepričljivi predstavitvi kandidata spremeniti. Državni zbor bo o kandidatu predvidoma glasoval v ponedeljek. Na razpis za guvernerja Banke Slovenije se je sicer prijavilo pet kandidatov. Predlagani Dolenc trenutno opravlja vlogo viceguvernerja, v preteklosti pa je deloval na Deželni banki Slovenije in kot profesor na primorski univerzi.