Vikend se je zaključil z novim razkritjem, ki dokumentira delovanje globalnega sistema za izogibanje plačila davkov. Tako imenovani »Rajski dokumenti« vsebujejo trinajst in pol milijona pravnih dokumentov, od katerih nekaj več kot polovica izhaja iz odvetniške in svetovalne hiše Appleby. Pri Appleby so specializirani za zmanjševanje, kot to sami imenujejo, “davčnega bremena” svojih klientov. Pisarne imajo v praktično vseh tropskih davčnih oazah, največ posla pa so speljali preko Bermudov in Kajmanskih otokov. Za razliko od panamske odvetniške hiše Mossack Fonseca, ki je bila vir Panamskih dokumentov, se Appleby ukvarja tudi s svetovanjem in se osredotoča na bogatejše kliente in večja podjetja. Dokumente je pridobil nemški časopis Süddeutsche Zeitung, ki jih je nato delil z Mednarodnim konzorcijem preiskovalnih novinarjev, v katerem sodeluje skoraj sto medijskih hiš po vsem svetu.

Čeprav je obseg razkritih dokumentov manjši, kot je bil pri Panamskih dokumentih, je tudi tokrat med razkritimi mnogo posameznikov, ki zasedajo tudi pomembne politične položaje. Med temi je več članov ameriškega vladnega kabineta in vodilni člani vladajočih strank v Veliki Britaniji in Kanadi. Med tistimi, ki so svoje premoženje skrivali v davčnih oazah, je tudi privatni investicijski sklad britanske kraljice. 

Nad finančnimi nepravilnostmi je zaskrbljen tudi savdski kralj Salman, ki je ustanovil novo protikorupcijsko komisijo, ki ji načeluje kraljev sin in prestolonaslednik princ Mohamed bin Salman. Komisija ni izgubljala časa, saj je le nekaj ur po svoji ustanovitvi aretirala skoraj petdeset ljudi, med njimi enajst princev, več nekdanjih in štiri aktualne vladne ministre. Med njimi je tudi poveljnik Nacionalne garde in sin prejšnjega kralja Abdulaha, Mutaib bin Abdulah, ki velja za voditelja enega izmed klanov družine Saud. Javnosti še bolj poznan, a politično manj vpliven princ, ki je bil aretiran, pa je Alaweed bin Talal, ki velja za najbogatejšega poslovneža v Perzijskem zalivu in je z Rupertom Murdochom največji delničar medijskega konglomerata 21st Century Fox.

Polne roke dela pa ima princ Mohamed bin Salman, ki je tudi obrambni minister, tudi v Jemnu. Koalicija arabskih držav pod vodstvom Saudove Arabije, ki se v Jemnu bojuje proti hutijskim upornikom, je napovedala, da je začela kopensko, zračno in morsko blokado Jemna. Poteza je odgovor na balistično raketo, ki je bila v soboto izstreljena iz Jemna in jo je savdska vojska prestregla v bližini glavnega mesta Rijad. Saudova Arabija je poleg tega obtožila Iran, da je hutijske upornike oskrbel z balistično raketo.

Ostajamo na Bližnjem vzhodu. V Libanonu je nepričakovan odstop premiera Saada Hariria zamajal delikatno politično ravnotežje med etničnimi skupinami. Politične frakcije so konec lanskega leta po treh letih ponovno uspele doseči formiranje sistema delitve politične oblasti, po katerem je predsednik države kristjan, predsednik parlamenta šiit in predsednik vlade sunit. Hariri, ki prihaja iz sunitskega dela libanonske politike, je svoj odstop napovedal v soboto v televizijskem govoru iz Saudove Arabije in se še ni vrnil v državo. V svojem govoru je povedal, da odstopa zaradi poskusa atentata nanj, ki naj bi ga varnostne službe preprečile nekaj dni prej. V atentatu je bil leta 2005, kmalu po odstopu s premierskega položaja, ubit njegov oče Rafik Hariri.

Na odstop Hariria se je včeraj odzval voditelj Hezbolaha Hassan Nasrallah, ki vodi šiitski blok v libanonski politiki. Nasrallah je obtožil Saudovo Arabijo, da je Haririja prisila v odstop in da skuša zrušiti Libanonsko vlado narodne enotnosti, katere član je tudi Hezbolah. Rijad naj bi s tem pokušal oslabiti vpliv Irana v Libanonu, ki ga vidi kot glavnega podpornika Hezbolaha. Nasrallah je v govoru svoje podpornike pozval, naj ne razpihujejo etničnega konflikta. Po odstopu Haririja so se v Libanonu pojavili strahovi pred novo vojno z Izraelom. Nekateri člani izraelske vlade so v zadnjem času namreč začeli trditi, da ni več razlike med libanonsko vlado in Hezbolahom, ki ga podpira Iran. Izrael je opogumljen tudi zaradi močno oklestene moči Hamasa, ki je pod zunanjim pritiskom pristal na predajo oblasti v Gazi rivalskemu gibanju Fatah.

Selimo se v Evropo. Belgijsko sodišče v Bruslju je pogojno izpustilo nekdanjega predsednika katalonske vlade Carlesa Puigdemonta in še štiri njegove ministre, za katerimi je Španija izdala mednarodno tiralico in so se v nedeljo prostovoljno predali belgijski policiji. Po navodilu sodišča  bodo Puigdemont in ministri sedaj v Bruslju počakali na odločitev sodišča, ki bo odločilo o njihovi izročitvi Španiji. Puigdemonta je med tem njegova stranka imenovala za svojega kandidata na novih regionalnih volitvah, ki jih je sklicala vlada v Madridu po razpustitvi katalonskega parlamenta in bodo potekale 21. decembra.

V Bukarešti in več drugih romunskih mestih so potekali množični protesti proti vladnemu predlogu novega zakona o preganjanju korupcije. Vlada trdi, da bo nov zakon preprečeval, da bi sodna veja oblasti vodila politično motivirane procese. Protestniki v zakonu vidijo poskus vlade, da bi oslabila protikorupcijsko zakonodajo. Po novem predlogu, ki ga je kritiziral tudi Bruselj, bi pravosodni minister dobil možnost, da razreši državne tožilce, kar trenutno lahko stori zgolj predsednik republike. Prav tako bi zakon zmanjšal pristojnosti protikorupcijskega tožilca in dovolil pravnomočno obsojenim osebam, da kandidirajo na predsedniških volitvah.  Opozicija meni, da je zakon pisan na kožo predsedniku socialdemokratske stranke Liviuju Dragnei, ki je bil lani obtožen zaradi korupcije in volilnih nepravilnosti.

Pregled dogajanja v Evropi zaključujemo na Siciliji. Po sicer še neuradnih volilnih rezultatih je tesno zmago na regionalnih volitvah na Siciliji dosegla stranka Forza Italia, ki jo vodi nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi. Volitve so prvi preizkus za veterana Berlusconija, ki se bo na parlamentarnih volitvah prihodnje leto poskušal ponovno zavihteti na sam vrh italijanske politike. Na drugo mesto se je uvrstilo populistično gibanje Pet zvezd, ki ga vodi nekdanji komik Bepe Grillo.

Off zaključujemo doma. Pobudnikom referenduma o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti ne bo uspelo zbrati dovolj podpisov za razpis referenduma. Rok za zbiranje podpisov se izteče danes. Po besedah predsednika Društva za zdravje naroda, ki predstavlja predvsem zasebne ponudnike v zdravstvu, Jožefa Ivana Ocvirka, so zbrali nekaj več kot deset tisoč od potrebnih štirideset tisoč podpisov. Novela zakona je posegla v koncesije v zdravstvu, ki jih bodo po novem lahko podelili le na podlagi javnega razpisa za obdobje 15 let z možnostjo podaljšanja še za 15 let.