CELIBAT NI OFF

CELIBAT NI OFF

Aktualno-politična novica
12. 2. 2020 - 15.00
 / OFF

Na strankarskih volitvah demokratov v ameriški zvezni državi New Hampshire je zmagal senator iz Vermonta Bernie Sanders. Glede na že preštete glasove je za 1,3 odstotka premagal Peta Buttigiega. Presenetljivo uspešna je bila tretjeuvrščena Amy Klobuchar, sledila sta ji Elizabeth Warren in Joe Biden, ki je razočaral, saj je med demokrati dolgo veljal za glavnega favorita. Iz tekme za demokratskega predsedniškega kandidata sta po včerajšnjih volitvah izstopila poslovnež in internetni fenomen Andrew Yang ter senator iz Kolorada Michael Bennett. Tako jih zdaj od začetnih 29 kandidatov ostaja samo še osem. V vsaki zvezni državi kandidati prejmejo delegate, ki jih je nekaj manj kot 4 tisoč. Volivci so do sedaj izbirali v dveh zveznih državah, pri čemer so se delegati razdelili med prvih pet kandidatov, zaenkrat jih ima Buttigieg 21, Sanders pa 20. 

Protivladni protesti v Sudanu
 / 9. 1. 2019
Sudanski vrhovni svet, ki deluje kot začasno kolektivno predsedstvo države, je sporočil, da bodo Mednarodnemu kazenskemu sodišču v Haagu izročili vse Sudance, proti katerim je bila na sodišče vložena obtožnica. Čeprav ga objava sveta ne navaja poimensko, to v prvi vrsti pomeni izročitev nekdanjega predsednika Sudana Omarja al Baširja. Tožilci Mednarodnega kazenskega sodišča so obtožnico proti Baširju zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v Dafurju vložili leta 2009. Baširja, ki je Sudanu vladal 30 let, je aprila lani po večmesečnih protivladnih protestih odstranila vojska, trenutno pa prestaja dveletno zaporno kazen zaradi posedovanja denarja v tuji valuti in korupcije. Poleg Baširja so  bile zaradi zločinov v Dafurju vložene obtožnice še za štiri nekdanje vodilne člane sudanske vlade in vojske. 

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v današnjem nagovoru v turškem parlamentu napovedal, da bo Turčija v sirski provinci Idlib potisnila sile sirske vlade čez turške opazovalne točke. Turčija je z Rusijo leta 2018 na podlagi dogovora vzpostavila 12 vojaških opazovalnih točk v Idlibu, s čimer je želela preprečiti napad sirskih sil na provinco, ki je še zadnje zatočišče za upornike. Sirske vladne sile so se v zadnjem mesecu večkrat spopadle s turškimi vojaki v Siriji. V začetku tedna je bilo v sirskem obstreljevanju ubitih pet turških vojakov, na kar je Turčija odgovorila z  letalskimi napadi. 

Nadaljujemo v amazonskem pragozdu, kjer katoliški duhovniki ne bodo zapustili uhojenih poti in še naprej ostajajo zavezani celibatu. Papež Frančišek je objavil posinodalno apostolsko spodbudo, ki je končni rezultat lanske sinode o Panamazonski regiji. V njej papež ni omenil možnosti, da bi duhovniki postali tudi starejši poročeni moški v izoliranih indijanskih skupnostih, kjer kronično primanjkuje duhovnikov. Prav tako papež ni govoril o možnosti, da bi ženske zasedle položaj diakonov - to je najnižji duhovniški položaj. Sinoda o Amazoniji, na kateri je sodelovalo skoraj dvesto škofov, ki jih je izbral papež, je sicer z dvotretjinsko večino podprla duhovništvo poročenih moških, ki že sedaj služijo kot diakoni. Papež v svoji apostolski spodbudi predloga eksplicitno sicer ne zavrača, ampak ga sploh ne omenja. Največ pozornosti je papež posvetil obnovitvi misijonarskih naporov v regiji, pri čemer je odprl vrata elementom lokalne kulture v liturgijo in cerkveno organizacijo. 

Referendum o preimenovanju Makedonije
 / 1. 10. 2018
Makedonski parlament je soglasno ratificiral pristopni protokol Makedonije za članstvo v Natu. Več kot deset let je pristop Makedonije v Nato in Evropsko unijo blokirala Grčija zaradi spora glede imena, kar ni več problem od januarja lani, ko se je Makedonija po pogajanjih med državama preimenovala v Republiko Severno Makedonijo. Pristopni protokol mora sedaj ratificirati samo še Španija, kar naj bi se zgodilo prihodnji mesec, ko bo Makedonija tudi uradno postala trideseta članica zveze Nato. Pot Makedonije v Nato je močno podpirala tudi Slovenija, ki je prva ratificirala njeno članstvo, ob današnjem glasovanju pa je državo obiskal tudi predsednik slovenskega državnega zbora Dejan Židan.

Namesto makedonskega članstva v Natu pa je španski parlament izglasoval podporu zakonu, ki bi dekriminaliziral evtanazijo. Zakon je predlagala vladajoča Socialistična stranka, nasprotovali pa so mu v konservativni Ljudski stranki in  skrajno desni stranki Vox. Španska javnost je dekriminalizaciji evtanazije in pomoči pri samomoru v veliki večini naklonjena. O zakonu bodo glasovali še enkrat, tokrat dokončno, in če bo tudi takrat podprt, bo Španija sedma država na svetu, ki bo legalizirala evtanazijo.

Mariborska Lista mladih - Povezujemo je odstopila od koalicijskega sporazuma o sodelovanju, ki ga je sklenila s koalicijo mariborskega župana Saše Arsenoviča. Za izstop iz koalicije  se je Lista odločila po tem, ko so jo koalicijski partnerji obvestili, da po njihovem mnenju kršijo koalicijsko pogodbo. Razhajanja v koaliciji so bila po mnenju predsednika liste Matica Matjašiča prevelika, da bi lahko nadaljevali s sodelovanjem. Pravi, da imajo drugačen način komuniciranja in načina dela, ter dodaja:  

Izjava

Koalicijski  sporazum naj bi stranko omejeval pri njenem delu in ji onemogočal izpolnitev pričakovanj tistih, ki so glasovali zanjo. Lista mladih ima sicer v občinskem svetu samo enega svetnika, to je Matic Matjašič, ki je predsednik Odbora za mladino, šolstvo in šport, tako da njen izstop ni usoden za županovo koalicijo. 

 

OFF sta pripravila vajenka Ajda in Gal.

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness