V sudanski regiji Darfur se začenja tridnevni referendum o ohranitvi petih zveznih držav oziroma o ponovni vzpostavitvi enotne države, kot jo je regija poznala pred letom 1994, ki je bila nato razdeljena na tri dele, leta 2012 pa na pet. Na vprašanja bodo po besedah Darfurske referendumske komisije lahko formalno odločali vsi, ki so prebivalci Darfurja tri mesece ali več in so starejši od 18 let. Odločitev o referendumu, na kateri vztrajajo oblasti v Kartumu, sega v mirovni sporazum v Dohi leta 2011, ki so ga podpisale sudanska vlada in več uporniških skupin. Slednje pa opozarjajo, da bo zaradi še vedno trajajočih nasilnih spopadov glasovanje de facto omejeno. Spomnimo, da je bilo od leta 2003 v konfliktu ubitih najmanj 300 tisoč ljudi, vsaj 2 in pol milijona pa jih je bilo prisilno razseljenih.

Sledeč poročilu Združenih narodov pa je tamkajšnji konflikt še posebej okarakteriziran s konfliktom v regiji Jebel Marra na jugozahodu Sudana. Eskalacija konflikta je od januarja do konca marca sprožila okoli 140 tisoč razselitev, poglavitni razlog pa so tamkajšnji rudniki zlata. Te po ugotovitvah poročila na dotičnem območju oziroma v regiji Jebel Amir nadzorujejo provladne militantne skupine AAG, ki jih vodi Šejk Musa Hilal, za katerega so leta 2006 Združeni narodi uvedli sankcije. Pot zlata iz rudnikov se iz regije nadaljuje v El Geneino v zahodnem Darfurju, nato preko zračnih plovil v Kartum, od koder je nelegalno izvoženo v Združene arabske emirate. Tovrstna dejavnost naj bi skupini AAG prinesla okoli 54 milijonov dolarjev dobička na leto, poročilo, ki je bilo decembra predstavljeno Varnostnemu svetu, pa ni bilo javno objavljeno zaradi nasprotovanja Rusije. Po besedah njihovega veleposlanika Petra Iličeva pristojnost odbora, ki je avtor raziskovanja in poročila, naj ne bi segala do beleženja stanja naravnih bogastev.

Kralj Savdske Arabije Salman je med svojim obiskom v Egiptu z egiptovskim predsednikom Fatahom al Sisijem sklenil vrsto investicijskih dogovorov, prav tako pa je oznanil gradnjo mostu, ki bi med dotičnima državama prečkal Rdeče morje. O gradnji mostu na vhodu v zaliv Akaba je bilo govora že vrsto let, egiptovske oblasti pa so kaj kmalu po omenjeni izjavi kralja Salmana dejale, da otoka na vhodu v dotični zaliv, Tiran in Sanafir, spadata v meje savdske teritorialne vode. Po besedah egiptovske vlade naj bi egiptovska vojska otoka le varovala na zahtevo nekdanjega savdskega kralja Abdula Aziza iz leta 1950. To pa ni prepričalo egiptovske opozicije. Edini nasprotnik sedanjega predsednika Sisija na volitvah leta 2014, Hamden Sabahi, določitev označuje za protiustavno. Prav tako je policija v Kairu aretirala več kot 10 ljudi, ki so zoper odločitev o predaji otokov skušali organizirati shod. O Sisijevem darilu Savdski Arabiji mora sicer odločati še egiptovski parlament.

Medtem ko se kopenske poti okoli Rdečega morja gradijo, pa pomorske ostajajo iste. Ismail Gueleh je na predsedniških volitvah v Džibutiju osvojil že četrti mandat. Po še nedokončnih podatkih notranjega ministrstva je pridobil 87 odstotkov glasov, opozicijski kandidat Omar Elmi Khaireh pa le 7 odstotkov. Tri opozicijske stranke so volitve sicer bojkotirale, prav tako pa so pred volitvami prihajala opozorila o uporabi represivnih aparatov s strani oblasti ter krčenju medijskega prostora. Predsednikova stranka UMP ima sicer tudi večino v parlamentu, pristanišča v Džibutiju pa so zaradi geostrateškega položaja, kjer potekajo poti velikega deleža svetovne trgovine, predmet interesa številnih velesil, med katerimi so tudi Japonska, Francija, Združene države Amerike in Kitajska.

Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je včeraj oznanil odstop od svojega položaja, ob tem pa je dejal, da bo njegova stranka Ljudska fronta ostala v koaliciji, kot naslednjega premierja pa se že omenja dosedanjega predsednika parlamenta Volodimirja Grojsmana iz stranke predsednika Petra Porošenka. Spomnimo, da je Jacenjuk februarja prestal poziv k odstopu zaradi neučinkovitega boja zoper korupcijo, ki sta ga naslovila predsednik Peter Porošenko in Evropska unija. Premierjeva koalicija je takrat izgubila večino, saj sta iz njenih vrst izstopili stranki Samopomoč in Očetnjava, ki jo vodi nekdanja premierka Julija Timošenko.

Prozahodno usmerjena koalicija je z oklestitvijo socialne pomoči ob povišanju cen energentov močno znižala tamkajšnji standard, zahodne države pa si ob tem zagotavljajo finančne koristi, med drugim tudi s podporo neonacističnih strank. Primer zagotavljanja dobičkonosnih ugodnosti je ameriški podpredsednik Joe Biden. Njegov sin je namreč po zamenjavi oblasti v Ukrajini dobil pravice za črpanje plina. Ob Jacenjukovem odstopu pa je podpredsednik preko telefonskega klica čestital ukrajinskemu premierju za dosežke v zadnjih dveh letih ter dodal, navajamo, “te spremembe morajo biti nepovratne”.

Na grško-makedonski meji pri Idomeniju so se znova spopadli begunci in makedonska policija. Skopje trdi, da je do incidenta prišlo zaradi lažnih govoric, da se meja, ki je sicer zaprta že od sredine februarja, odpira. Te naj bi po njihovih besedah širili in podpihovali prisotni aktivisti iz nevladnih organizacij, posledično pa se je ob ograji zbralo na stotine beguncev in zahtevalo odprtje meje. Zdravstveno pomoč je potrebovalo okoli 300 ljudi. Po poročanju makedonske policije so uporabili obrambna sredstva, potem ko so begunci s kamni ranili več makedonskih policistov in vojakov. Makedonsko zunanje ministrstvo je od Aten zahtevalo, naj poskrbi za varnost na svoji strani meje, vendar grška policija, ki je bila na kraju dogodka prisotna, ni posegla vmes. V Idomeniju se v sicer zelo slabih razmerah še vedno zadržuje približno 11.000 migrantov in beguncev.

Za konec zunanjepolitičnega bloka pa še v Azijo. Joshua Wong, eden izmed medijsko bolj izpostavljenih aktivistov tako imenovanega dežnikarskega protesta v Hongkongu, je najavil ustanovitev stranke Demosisto. Ta naj bi se zavzemala za večjo avtonomijo Hongkonga, ki je leta 1997 od Velike Britanije prešel pod Kitajsko kot posebna administrativna cona. 19-letni Wong zaradi starostne omejitve sicer na septembrskih volitvah ne bo kandidiral.

Sindikat upokojencev Slovenije je ponovno opozoril na socialno šibek položaj upokojencev, ki je posledica vladnih varčevalnih politik, in pozval k takojšnji izredni uskladitvi pokojnin ter k redni uskladitvi do konca leta. Prav tako so izpostavili problematičnost interpretacije težav pri pokojninah kot problem ureditve pokojnin znotraj samih upokojencev, kot je bilo nedavno vidno v medijsko obeleženih izjavah. Kot pojasni Aljoša Golja iz sindikata, je problem...

Izjava

Off sta pripravila Tit in špikerski vajenec Dani