Državni dan protestov OFF

Državni dan protestov OFF

Aktualno-politična novica
21. 9. 2017 - 14.46
 / OFF

Zloglasni kanadsko-evropski trgovinski sporazum CETA je danes stopil v začasno rabo. Slednja predvideva uporabo večine določil sporazuma, dokler ga ne ratificirajo vsi državni parlamenti članic Evropske unije. To je do sedaj naredilo 5 od več kot 30 parlamentov. Evropski parlament je sicer ratificiral sporazum že oktobra lani, s čimer je omogočil začasno rabo. Kaj točno pomeni začasna raba sporazuma, pojasni Andrej Gnezda iz organizacije Umanotera:

Izjava

Med členi sporazuma, ki začnejo veljati že danes, so znižanje tarif, širitev trgovanja in regulatorno sodelovanje, ki predvideva izenačitev standardov v državah Evropske unije in Kanade. Več o tem, zakaj je regulatorno sodelovanje problematično, pove Gnezda:

Izjava

Podpredsednik desne francoske stranke Nacionalna fronta in glavni zagovornik protievropskosti Florian Philippot je odstopil s položaja. Odstop sledi včerajšnji odločitvi predsednice stranke Marine le Pen, da ga razreši nekaterih glavnih odgovornosti znotraj stranke. Philippot je v času letošnjih predsedniških volitev služil kot desna roka predsednice Le Pen in je sooblikoval tako letošnji predsedniški manifest kot tistega iz leta 2012. Znotraj stranke se je po porazu Le Penove na predsedniških volitvah proti njemu oblikovala močna opozicija, ki ga je krivila za pretiran protievropski sentiment. Prav ta sentiment naj bi bil po mnenju članov stranke tudi razlog za poraz. Preostali del stranke se bolj nagiba v smeri proti-imigrantske politike in gradnje francoske nacionalne identitete, in sicer tudi iz pragmatičnega razloga, saj Evropsko unijo podpira 75 odstotkov francoskih volivcev.

Ameriški Google je naznanil, da bo kupil del tajvanskega elektronskega podjetja HTC, ki se ukvarja s proizvodnjo mobilnih telefonov. Posel je težek 920 milijonov evrov, Google pa bo z njim prevzel okoli 2000 zaposlenih v HTC, ki delujejo na oddelku za raziskave in razvoj omenjenega podjetja, prav tako pa bo pridobil neizključno licenco za intelektualno lastnino HTC. Predvidoma bo posel zaključen do začetka prihodnjega leta. HTC se je sicer v zadnjih mesecih na področju proizvodnje pametnih telefonov težko spopadal s konkurenco, avgusta so tako beležili najslabši prihodek v zadnjih trinajstih letih. To ni prvo podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo telefonov, ki ga je kupil Google. Predhodno je namreč Google leta 2011 za približno 10 milijard evrov postal lastnik ameriške Motorole, a so po nekaj težkih mesecih v letu 2014 podjetje za 3 milijarde evrov prodali kitajskemu podjetju Lenovo.

Selimo se na Bližnji vzhod. Iraške vladne sile so s podporo ameriških pričele z ofenzivo na severnoiraško regijo Hawija, ki jo nadzorujejo pripadniki Islamske države. Ofenzivo je iraški predsednik vlade Haider al-Abadi naznanil štiri dni pred načrtovanim kurdskim referendumom o neodvisnosti od Iraka, ki je po Abadijevem mnenju protiustaven. Regija Hawija, eno zadnjih večjih območij pod nadzorom Islamske države v severnem Iraku, se nahaja v neposredni bližini mesta Kirkuk. Kirkuk je etnično razdeljen med arabsko in kurdsko prebivalstvo, tako iraška kot kurdska vlada pa ga štejeta za svoje ozemlje. Zgodovinsko je Hawija izhodišče za napade na vojaško bazo kurdskih Pešmerg v Kirkuku, pa naj so bili napadalci sile Sadama Husseina ali pa Islamske države. Pešmerge pri ofenzivi na Hawijo ne bodo sodelovale, bo pa napad na območje po ocenah Združenih narodov povzročil beg vsaj 85 tisoč ljudi, najverjetneje prav v Kirkuk.

V Mjanmaru je nekaj sto budističnih protestnikov z bencinskimi bombami in kovinskimi palicami skušalo ustaviti delavce Rdečega križa, ki so nalagali čolne s humanitarno pomočjo za muslimansko manjšino Rohinga. Protestnike je ustavilo okoli 200 mjanmarskih policistov. Konvoji s humanitarno pomočjo so bili namenjeni na sever zvezne države Rakhine, kjer se od ofenzive mjanmarske vojske konec avgusta dalje mnoge Rohinge skrivajo brez hrane in vode. Slednja je v beg iz Mjanmara v sosednji Bangladeš poslala okoli 400 tisoč Rohing.

Na Filipinih je ob 45. obletnici razglasitve vojnega stanja nekaj tisoč ljudi protestiralo proti predsedniku Rodrigu Duterteju. Vojno stanje, ki je na oblast pripeljalo vojsko, je leta 1972 razglasil nekdanji filipinski diktator Ferdinand Marcos, potem ko mu ni uspelo zmagati na volitvah, trajalo pa je 9 let. Pred dvema dnevoma je aktualni predsednik Duterte razglasil 21. september za državni dan protesta, ki je za nekatere tudi dela in pouka prost dan. Duterte je v nagovoru vsem interesnim skupinam dal možnost, da se podajo na ulice in poudaril, da nihče ne bo aretiran, dokler ne bodo protesti postali nasilni. Filipinci so državni dan protesta izrabili za izražanje nezadovoljstva glede Dutertejeve vojne proti drogam, izvensodnih pobojev, njegove domnevne pro-kitajskosti in njegovih groženj s ponovno uvedbo vojnega stanja.

Od Filipinov prek Pacifika do Peruja, kjer je okoli 600 staroselcev zasedlo 50 naftnih vrtin. Prebivalci perujske Amazonije že več let protestirajo proti onesnaževanju, ki ga povzroča črpanje nafte v njihovi neposredni bližini. V zadnjem času jih je razjarila predvsem odločitev desno-sredinskega predsednika Pedra Pabla Kuczynskega, da v pogajanjih z naftnim podjetjem Frontera ne uporabi zakona o staroselcih. Slednji je bil sprejet leta 2011 in predvideva, da se vlada posvetuje s staroselci preden potrdi razvojne projekte, ki bodo na njih vplivali. Staroselci zahtevajo predvsem, da naftno podjetje

Od predsedniške kandidature je odstopil neodvisni kandidat Milan Jazbec, sicer veleposlanik v Skopju. Za vstop v bitko za predsedniški stolček mu namreč v predvidenem roku ne bo uspelo zbrati dovolj podpisov. Seznam predsedniških kandidatov se tako vedno bolj krči. Trenutno bodo z gotovostjo v boj vstopili predsednik Borut Pahor, predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak, kamniški župan Marjan Šarec in ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič. Evropska poslanka Romana Tomc bo kandidaturo vložila prihodnji teden, kandidirala pa bo s podpisi poslancev SDS.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness