Evropski stabilnosti OFF

Evropski stabilnosti OFF

Aktualno-politična novica
esm
11. 5. 2020 - 15.00
 / OFF

O ustavnosti monetarne politike Evropske centralne banke
 / 6. 5. 2020
Evropski stabilnostni mehanizem, krajše ESM, je predstavil program posojil članicam evroobmočja v višini 240 milijard evrov. Vsaka država članica bo tako upravičena do posojila v višini dveh odstotkov lastnega BDP, kar v primeru Slovenije znaša okoli 900 milijonov evrov. ESM je sklad, ki razpolaga s približno 700 milijardami evrov kapitala in se ga drži zlovešč sloves iz časa dolžniške krize, ko je bil ustanovljen in je svoja posojila pogojeval s strogimi varčevalnimi ukrepi ter zavezami o privatizaciji državnega premoženja. Predsednik evroskupine, zbora finančnih ministrov držav evroobmočja, Mario Centeno je zato ponovno zagotovil, da tokrat podobnih zahtev ne bo. Edini pogoj za odobritev pomoči naj bi bil, da država sredstva porabi za posredne ali neposredne zdravstvene stroške zaradi epidemije.

Novi iraški premier Mustafa al-Kadimi je pomilostil vse zaprte protestnike. Demonstracije v Iraku sicer trajajo od oktobra, ko so ljudje odšli na ulice izkazat nezadovoljstvo s skorumpirano vlado in slabimi življenjskimi pogoji. Al-Kadimi je na mestu predsednika vlade prisegel prejšnji teden po več mesecev trajajoči politični krizi zaradi odstopa dotedanjega premierja Abdela Abdula Mahdija konec lanskega leta. Al-Kadimi je prav tako odstavljenega generala Abdulvahaba al-Sadija postavil na čelo iraške protiteroristične službe. Al-Sadi je iraški vojski poveljeval v borbi proti Islamski državi, prejšnji predsednik Mahdi pa ga je jeseni odstavil, kar je bil eden glavnih povodov za začetek protestov. Premier skuša z ukrepi stopiti korak bližje zahtevam protestnikov, saj so se ti po pavzi zaradi uvedbe policijskih ur včeraj znova zbrali na bagdadskem trgu Tahrir.

V Venezueli se nadaljuje preiskava poskusa sovražnega vdora v državo. Prijeli so še enajst ljudi, skupno 45, med njimi pa sta tudi dva ameriška državljana. Predsednik Nicolas Maduro za akcijo, v kateri se je več deset ljudi prejšnji teden poskusilo izkrcati na obali v bližini Caracasa, obtožuje ZDA in Kolumbijo. Časnik Washington Post je sicer 6. maja objavil pogodbo med ameriško paravojaško skupino pod vodstvom podjetja SilverCorp in venezuelsko opozicijo pod vodstvom Juana Guaidója. Ameriški predsednik Donald Trump obtožbe zanika in izraža užaljenost nad dejstvom, da ga povezujejo s tako slabo izvedeno operacijo, saj so udeležence aretirali, še preden so pripluli do obale.

ZDA so blokirale glasovanje Varnostnega sveta Združenih narodov o resoluciji, ki bi v času koronakrize pozvala k ustavitvi spopadov povsod po svetu. Jabolko spora tiči v omembi Svetovne zdravstvene organizacije, krajše WHO, ki jo ameriški predsednik Donald Trump krivi za širjenje pandemije, saj naj bi v začetku le-te zadržala objavo pomembnih informacij. Besedilo resolucije nasprotno omenja pozitivno vlogo, ki jo je ta odigrala v koordiniranju globalnega odziva na krizo. Bodimo razumevajoči do Trumpa, saj mu je zaradi dolgotrajnega kazanja s prstom na WHO roka že bržkone odrevenela in je sedaj pač ne more premakniti.

kriticnamasa
O kolesih, kolesarjih in protestih
 / 8. 5. 2020
Sindikat policistov Slovenije, krajše SPS, se je odzval na tvit ministra brez resorja Zvonka Černača, ki ga je nato posredoval tudi premier Janez Janša. V tvitu Černač poziva k odstavitvi policista, ki se je na petkovih protestih fotografiral z enim od udeležencev. SPS je v javnem pismu stopil v bran policistu, rekoč, da je s svojim dejanjem policist množici pokazal, da “svoje delo opravljajo za ljudi, in tako preprečil morebitno usmerjanje jeze množice na druge policistke in policiste”. V petek se je na protivladnih protestih v Ljubljani po navedbah policije zbralo približno 5500 ljudi. Protesti so potekali tudi v Mariboru, Celju in Kopru, sicer z manjšo udeležbo. Predvsem v Ljubljani gre za več tednov trajajoče gibanje, ki uživa podporo mnogih civilnodružbenih gibanj, a nima deklariranega organizatorja. Udeleženci s kolesarjenjem v krogu po ljubljanskih ulicah in zvončkljanjem opozarjajo na nepravilnosti v vladnih ukrepih, v luči razkritij iz oddaje Tarča pa je najpogosteje slišati skandiranje gesla “Lopovi, lopovi, lopovi!”.

Vlada je v državni zbor vložila predlog odloka o okviru za pripravo proračunov, ki za letos predvideva primanjkljaj v višini osem odstotkov BDP. Po mnenju fiskalnega sveta naj bi bilo kršenje fiskalnega pravila smiselno zaradi soočanja s koronakrizo. To namreč predvideva srednjeročno uravnoteženost državnih proračunov brez zadolževanja oziroma višje prihodke kot izdatke.

Znova je pričel delovati javni potniški promet. Ob tem morajo potniki upoštevati varnostne predpise, tako avtobusi kot tudi vlaki pa so lahko zasedeni le do polovice. Komentira Gregor Cunder iz Sindikata voznikov Ljubljanskega potniškega prometa:

Izjava

Znanstvena redakcija sporoča: Vpliv dolgotrajnega srečevanja z novim koronavirusom na duševno zdravje zdravstvenih delavcev in delavk v najtesnejšem stiku z obolelimi s COVID-19, tako v bolnišnicah kot tudi v domovih za ostarele, ostaja eden izmed spregledanih vidikov pandemije. V metaanalizi znanstvenih člankov, objavljeni v reviji British Medical Journal, so ob nekaterih prejšnjih pandemijah in tudi sedanji ugotovili večjo pojavnost simptomov posttravmatskega stresa in drugih oblik duševne stiske, med katerimi prevladujejo poročila o depresiji, anksioznih motnjah in nespečnosti. Omenjene simptome ima v konkretnih študijah od 20 pa vse do 50 odstotkov anketiranega medicinskega osebja.

Podobna poročila prihajajo tudi iz domov za ostarele po Evropi in širše. Po podatkih evropske pisarne Svetovne zdravstvene organizacije se kar polovica smrti zaradi novega koronavirusa zgodi v zavodih za nego – spomnimo, da je bilo v Sloveniji kar tri četrtine smrti posledica širjenja okužbe v domovih za starejše občane. Kot posledica privatizacije skrbi za starejše v številnih evropskih državah je v teh ustanovah prišlo tudi do počasnejšega odziva in več smrti. Kot je v primeru Združenega kraljestva opozorila žvižgačka Eileen Chubb, je pogosto varnost zaposlenih ter negovank in negovancev trpela zaradi tržne logike zasebnih domov.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness