Na evropskih parlamentarnih volitvah je največ sedežev prejela Evropska ljudska stranka, ki bo imela 180 sedežev v 751-članskem parlamentu. Na drugem mestu ostajajo Socialni demokrati. Obe največji stranki sta sicer izgubili glasove v primerjavi s prejšnjimi volitvami. Volilni rezultat pa so izboljšali tretjeuvrščeni Liberalni demokrati ter četrtouvrščeni Zeleni, ki so dosegli svoj najboljši rezultat v zgodovini volitev. Poleg opozoril o nujnosti boja proti klimatskim spremembah so letos v ušesa volivcev zlezla tudi opozorila o nujnosti udeležbe na volitvah, saj je bila letošnja udeležba 51-odstotna, leta 2014 pa 42-odstotna. Letošnje volitve so tako prve, ki so prekinile trend upadanja števila volivcev od prvih volitev v Evropski parlament leta 1979.

Slovenci smo izvolili predstavnike SDS in SLS, Romano Tomc, Milana Zvera in Franca Bogoviča ter Tanjo Fajon in Milana Brgleza iz vrst Socialdemokratov. Stranko LMŠ bosta zastopala Irena Joveva in Klemen Grošelj, Novo Slovenijo pa Ljudmila Novak. Več o rezultatih evropskih volitev v OFFsajdu ob petih.

V Združenem kraljestvu, kjer je bila volilna udeležba za slabih devet odstotkov boljša kot v Sloveniji, je z 31,6 odstotka glasov zmagala letos ustanovljena Stranka brexit Nigela Faragea. Jeremy Corbyn, vodja Laburistične stranke, ki je na evropskih volitvah leta 2014 dosegla četrtino glasov, letos pa se je odstotek prejetih glasov skorajda razpolovil, je predlagal ali ponovne volitve ali pa izvedbo drugega referenduma o brexitu. Še slabše od njegove stranke so se odrezali konzervativci, ki so prejeli slabih devet odstotkov glasov.

Medtem ko bodo laburisti šele razpravljali, ali bodo podprli drugi referendum ali splošne volitve, pa je grški premier Cipras po slabem rezultatu vladajoče Sirize že napovedal predčasne volitve. Siriza je namreč dosegla slab rezultat tako na nedavnih lokalnih volitvah kot na evropskih, kjer je največ sedežev zavzela glavna opozicijska desna stranka Nova demokracija, sicer  članica Evropske ljudske stranke. Na lokalnih volitvah je Siriza prav tako mnogo izgubila na račun Nove demokracije, predvsem na severu države, kjer so opozicijsko stranko znatneje podprli zaradi njenega nasprotovanja Ciprasovemu dogovoru o imenu Severna Makedonija.

V Romuniji so zabeležili rekordno udeležbo na evropskih volitvah, kar ni naključje, saj je v istem času potekal referendum o vladnih predlogih dveh zakonov, ki bi omogočila amnestijo za tiste, obsojene korupcije, oziroma po katerem lahko vlada trenutno spreminja sodno zakonodajo preko izrednih odločb, ki veljajo, četudi jih ne podpreta oba dela dvodomnega parlamenta. Nepresenetljivo sta bila predloga vladajočih Socialnih demokratov zavrnjena, poraz pa so prav tako doživeli na evropskih parlamentarnih volitvah. Skoraj polovica glasov je pripadla opozicijskim strankam.

Izid obeh referendumov ne bo zakonsko obvezujoč, saj so vladajoči Socialdemokrati zvišali kriterij za legitimnost referenduma. V preteklosti je bil referendum obvezujoč, če se je v volilni imenik prijavilo 30 odstotkov prebivalstva. Po novem pa mora od teh 30 odstotkov, ki se prijavijo v imenik, vsaj 30 odstotkov še oditi na volišča.

Pet odstotkov pa je izgubila tudi populacija prašičev v Vietnamu, kjer se je zaradi izbruha afriške prašičje kuge njihovo število zmanjšalo za 1,7 milijona. Zakol okuženih prašičev za meso je še vedno prisoten v tako imenovani “svinjski prestolnici” Dong Nai, kjer bodo oblasti preganjale kmete, ki ne bodo pristali na izločitev svojih bolnih prašičev.

Litvanci so na predsedniških volitvah izbrali bančnika Gitanasa Nausedo, neodvisnega kandidata za novega predsednika. Ta je v drugem krogu premagal Ingrido Šimonytė z obljubami, da bo nadaljeval politiko dosedanje predsednice Dalie Grybauskaitė, ki zaradi ustavnih omejitev ni mogla ponovno kandidirati.

V Braziliji potekajo shodi v podporo predsedniku Jairu Bolsonaru. Ti so odziv skrajno desnega dela družbe na proteste prejšnji teden, ko je več kot deset tisoč Brazilcev protestiralo proti Bolsonarovim napovedanim rezom v proračun javnega šolstva, zaradi česar jih je predsednik označil kot “uporabne idiote”. Bolsonaru, ki je bil oktobra izvoljen s 55 odstotki podpore, podpora zaradi padca vrednosti reala, korupcijskih škandalov njegove družine, stagnirajoče se ekonomije in pomanjkanja sprejetih reform v Kongresu vztrajno pada.