Fajez OFF Saradž

Fajez OFF Saradž

Aktualno-politična novica
17. 9. 2020 - 15.00
 / OFF

Kaj pomeni sodelovanje Turkov in libijske vlade narodne enotnosti?
 / 20. 12. 2019
Premier mednarodno priznane libijske vlade Fajez al Saradž je po sklenitvi mirovnega sporazuma napovedal, da želi do konca oktobra odstopiti s položaja in oblast prepustiti novi izvršni vladi. Predstavniki mednarodno priznane libijske vlade v Tripoliju in predstavniškega doma iz Tobruka so na pogajanjih pod vodstvom Združenih narodov prejšnji teden v Maroku namreč dosegli dogovor o kriterijih in mehanizmih za imenovanje funkcionarjev na ključne položaje v državnih ustanovah, podjetjih in strukturah, kot so centralna banka, naftna korporacija in vojska. Če bodo določila dogovora vzdržala in bo nova izvršna vlada državo vodila do novih parlamentarnih in predsedniških volitev, ki naj bi bile razpisane v roku 18 mesecev, je morda na obzorju konec državljanske vojne, ki med silami mednarodno priznane vlade in uporniki, zvestimi generalu tako imenovane Libijske državne vojske Khalifi Haftarju, poteka od leta 2014.

Državni udar Juana Guaida v Venezueli
 / 25. 1. 2019
Preiskovalna skupina Združenih narodov je venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in vlado obtožila zločinov proti človečnosti. V 411-stranskem poročilu preiskovalci navajajo dokaze o izvensodnih pobojih, izginotjih, sistematičnem mučenju in spolnem nasilju, ki so jih zbrali na podlagi preiskave 233 primerov, analizirali pa so še skoraj 2900 drugih primerov. Preiskovalci trdijo, da je na podlagi dokazov mogoče trditi, da so za zločine, ki naj bi jih zakrivili pripadniki represivnih organov, vedeli tako Maduro kot vsaj še ministri za obrambo in notranje zadeve, nekatere izmed njih pa naj bi izvedli prav na njihov ukaz. Poročilo, ki so ga predali Odboru Združenih narodov za človekove pravice, je naslednje dejanje boja za oblast med Madurom in samooklicanim predsednikom Juanom Guaidójem, ki ob sufliranju mednarodne javnosti v Venezueli poteka od lanskega januarja.

belorusija
Analiza beloruskega protestniškega gibanja
 / 21. 8. 2020
V iskanju nepriznanih predsednikov sicer ni treba potovati v Latinsko Ameriko. Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je na zasedanju Evropskega parlamenta dejal, da Unija beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka ne priznava za legitimnega predstavnika Belorusije, in pred vrhom zunanjih ministrov v Bruslju pozval k potrditvi sankcij, za sprejetje katerih je potrebno soglasje vseh članic. Medtem je Lukašenko na pogovorih z ruskim obrambnim ministrom Sergejem Šojgujem pred televizijskimi kamerami izjavil, da je na nedavnem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Sočiju tega zaprosil za pomoč v orožju. Čeprav ni pojasnil, za kakšno orožje gre, bi to lahko bilo uporabljeno za nadziranje razmer tako na mejah kot v notranjosti države, kjer od predsedniških volitev 9. avgusta, na katerih je po uradnih rezultatih pred opozicijsko kandidatko Svetlano Tihanovsko suvereno zmagal Lukašenko, potekajo množični protesti. 

Na protestih je sodelovala tudi Maria Kolesnikova, politična aktivistka in članica opozicijskega koordinacijskega odbora, ki se zavzema za prenos oblasti, proti kateri so preiskovalci sedaj vložili obtožnico zaradi ogrožanja državne varnosti. Kolesnikovi, ki so jo prejšnji teden ugrabili neznanci, nato pa so jo po neuspešnem izgonu pridržali na belorusko-ukrajinski meji, grozi do pet let zapora. Temu bi se sicer lahko izognil Lukašenko, saj mu v primeru mirnega odstopa Tihanovska po novem ponuja zaščito pred kazenskim pregonom.

Ustavni sodniki so s petimi glasovi za in štirimi proti odločili, da omejitev gibanja na občine, ki je bila v veljavi med 30. marcem in 30. aprilom, ni bila neskladna z ustavo. Po oceni ustavnega sodišča so izpodbijane odločbe odloka, ki ga je vlada sprejela v okviru ukrepov za preprečitev širjenja novega koronavirusa, zasledovale ustavno dopusten cilj in niso bile prekomerne. Poseg v svobodo gibanja z namenom preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni je, tako ustavno sodišče, ustavno dopusten, če vlada z razumnimi razlogi že v času uvedbe ukrepa izkaže upoštevano verjetnost, da bi tak poseg lahko zaznavno prispeval k preprečevanju širjenja nalezljive bolezni. Ustavno sodišče je presodilo, da glede na takratno epidemiološko sliko in strokovno znanje o preventivnih ukrepih vlada ni mogla predvidevati, ali bo z že uvedenimi ukrepi mogoče preprečiti širjenje okužbe do te mere, da bi bila vsem bolnikom neodvisno od zmogljivosti zdravstvenega sistema zagotovljena ustrezna oskrba.

V odklonilnem ločenem mnenju je ustavni sodnik Rok Čeferin sicer zapisal, da je ustavno sodišče z odločitvijo “slovenski javnosti poslalo jasno sporočilo, da bo izvršilni oblasti v času epidemije dopustilo sprejetje še tako intenzivnih in nerazumno obrazloženih posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine, ker je vladi v kriznih razmerah pač treba zaupati”.

Državni svet je podprl predlog rebalansa letošnjega proračuna. Podprli sta ga komisiji za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter regionalni razvoj ter interesna skupina lokalnih interesov, nasprotovali pa so mu v komisiji za kulturo, znanost, šolstvo in šport. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness