Finale azijske lige prvakOFF

Finale azijske lige prvakOFF

Aktualno-politična novica
Frack you
12. 11. 2018 - 15.00
 / OFF

V separatističnih ljudskih republikah na vzhodu Ukrajine so potekale volitve. V Donecku so glasovali za predstavnike v ljudski sovjet, v Lugansku pa v narodni svet. Obe predstavniški telesi sestavljata tamkajšnji vladi. Udeležba v obeh pokrajinah je presegla 70 odstotkov volivcev. V Donecku je bivšega voditelja Aleksandra Zakarčenka, ki je avgusta umrl v eksploziji, z 61-odstotno podporo zamenjal Denis Pušilin, v Lugansku pa je Leonid Pasečnik z 68 odstotki zadržal mesto predsednika ljudske republike. Dogovor med Ukrajino, Rusijo, Nemčijo in Francijo o končanju vojne iz februarja leta 2015 sicer predvideva izvedbo lokalnih volitev v okviru ukrajinske zakonske ureditve.

Finale Azijske nogometne lige prvakov v Teheranu so ta vikend smele v živo gledati tudi iranske ženske. Tem je od leta 1981 prepovedana udeležba na največjih nogometnih tekmah, kar pa se ob pritiskih Mednarodne nogometne zveze oziroma FIFE na iransko vlado in nogometno zvezo spreminja. Na ločenem delu tribune je 500 navijačic, iranskih nogometnih reprezentantk in sorodnic nogometnih igralcev, stiskalo pesti za domači Persepolis, ki je po dveh finalnih tekmah izgubil z japonskim klubom Kashima Antlers. Prizadevanja nogometnih navdušenk, združenih v organizacijo Open Stadiums, tako niso bila zaman. Gre za drugi tovrstni uspeh, potem ko so si ženske že prejšnji mesec lahko ogledale prijateljsko reprezentančno tekmo med Iranom in Bolivijo, a je bila prepoved kmalu obnovljena.

Na Cipru so prvič po osmih letih odprli prehoda čez varovalni pas Združenih narodov v Lefki na zahodu in Derneji na vzhodu otoka. V Derneji je na otvoritev prehoda na grški strani od jutra čakalo okoli sto prebivalcev, prisotni pa so bili tudi pripadniki opozicijske Nacionalne ljudske fronte, ki odprtju prehoda nasprotujejo. Gre za vnovičen korak k pomiritvi razmer med republiko Ciper in etnično turškim Severnim Ciprom, ki ju od leta 1974 deli meja.

Blokade cest in begunci v Bosni in Hercegovini
 / 13. 6. 2018

V Bolgariji po vzoru drugih balkanskih držav potekajo množični protesti proti povišanju cene goriva, obdavčitve starejših avtomobilov in zavarovalniškim taksam. Največjo udeležbo z okoli 2000 posamezniki so zabeležili v Sofiji, po več sto ljudi se je zbralo po manjših mestih širom države, nekateri zaradi zvišanja življenjskih stroškov pozivajo k odstopu desnosredinske vlade Bojka Borisova. Z blokadami državnih cest sodelujejo tudi poklicni šoferji, ki onemogočajo promet na glavnih cestnih povezavah z Grčijo, Makedonijo in Srbijo.

 

travnik protesti
Segregacija v izobraževanju v Federaciji Bosni in Hercegovini
 / 22. 6. 2017

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi je v Haagu podelila dvoletno nagrado Maxa van der Stoela v vrednosti 50 tisoč evrov dijakom iz mesta Jajce v Bosni in Hercegovini. Ti so v letih 2016 in 2017 organizirali proteste proti reorganizaciji šolskega sistema v Jajcu. S tem so občinski oblasti preprečili, da bi po zgledu nekaterih drugih večetničnih mest ustanovila projekt Dve šoli pod eno streho, ki dijake na podlagi etnične pripadnosti razdeli v dve izmeni. V Bosni in Hercegovini sicer obstaja 30 šol, v katerih pouk Bošnjakov, Srbov in Hrvatov poteka ločeno.

Slaba dva meseca po nastopu nove vlade utegne ta ostati brez prvega ministra. Premier Marjan Šarec je ministra za kohezijo Marka Bandellija zaradi groženj enemu od kandidatov za župana Komna pozval k odstopu. V nasprotnem primeru bo predsednik vlade državnemu zboru predlagal njegovo razrešitev. Bandelli je v razkritem elektronskem sporočilu županskemu kandidatu Eriku Modicu zažugal, da že ve, s kakšnimi težavami se bo srečeval, če ne podpre dveh tako ključnih ministrstev, kot sta resorja za kohezijo in infrastrukturo, ki sta v rokah Stranke Alenke Bratušek, krajše SAB. Bandelli je subtilne grožnje označil za neprimerno komunikacijo in se zanjo opravičil, SAB pa bo o Šarčevem predlogu in razrešitvi njihovega ministra odločal jutri.

Represija nad Hrana, ne orožje v ZDA; veričkarska pratika; beseda oddaje: sliva
 / 20. 1. 2017

Neparlamentarne stranke Pirati, Solidarnost in ZL-DSD so se na novinarski konferenci opredelile proti hidravličnemu lomljenju ali frackingu. Gre za metodo pridobivanja zemeljskega plina in nafte z luknjanjem kamnin v zemeljski skorji. Sekretar stranke Pirati Jure Trbič povzame, zakaj so se pridružili okoljevarstveni pobudi proti frackingu in njegovim posledicam na okolje in družbo.

Izjava

OFF je pripravil vajenec Virant. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.