Evropska komisija je predstavila možnosti za reformo pravil evropske azilne politike. Sedaj je v veljavi Dublinska pogodba, ki narekuje, da morajo biti prosilci za azil procesirani v državi vstopa, prav tako pa omogoča vrnitev prosilcev iz ostalih članic EU v državo vstopa. Ena izmed novih možnosti predlaga obdržanje Dublinske pogodbe, a vpeljuje sistem distribucije prosilcev azila po drugih državah članicah po vnaprej dogovorjenih kvotah, če se članica ne bi zmogla spoprijeti z številom novih prosilcev. Druga možnost predvideva ukinitev Dublinske pogodbe in vpeljuje nov sistem. Tako bi prosilci za azil bili razporejeni po ostalih članicah EU po določeni formuli ne glede na to, katera izmed članic je bila njihova vstopna točka. To bi članicam preprečilo možnost vračanja beguncev v prvo državo njihovega vstopa.

Nizozemci so na včerajšnjem referendumu, ki ga je predlagala evroskeptična Svobodnjaška stranka, s skoraj dvotretjinsko večino zavrnili ukrajinski pridružitveni sporazum z EU. Tega bi po januarskem pridružitvenem sporazumu morale potrditi vse države članice skupine. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je v svojem odzivu sporočil, da si bo Ukrajina še naprej prizadevala za vstop v EU, saj je nizozemski referendum neobvezujoč in posvetovalne narave, Nizozemska na podlagi tega ne bo mogla vložiti veta. Kljub opozorilom o desničarskem političnem zlorabljanju skupnih evropskih vprašanj pa je nizozemski premier Rutte izjavil, da referendumskega izida ne bo mogoče prezreti.

Grški sindikat ADEDY, ki predstavlja približno pol milijona delavcev v javnem sektorju, je začel s 24-urno stavko. Razlog za stavko so predlagane reforme davčnega in pokojninskega sistema, ki jih zahtevajo mednarodni posojilodajalci. Posledice stavke je čutiti predvsem v bolnišnicah, ki sprejemajo le nujne paciente, in v letalskem prevozu, kjer stavkajo kontrolorji letenja. Jutri bodo stavkali tudi pristaniški delavci, in sicer zaradi prodaje pirejskega pristanišča - največjega v državi - kitajskemu logističnemu podjetju COSCO.

V Franciji se nadaljujejo protesti proti novi delovni zakonodaji. Ta bi omogočila lažje odpuščanje in podaljšala delavnik. Protesti trajajo že teden dni, prejšnji teden se je na ulicah po ocenah policije zbralo približno štiristo tisoč ljudi. Medtem pa je francoski gospodarski minister in bivši bankir Emmanuel Macron napovedal ustanovitev nove stranke. Ta naj bi bila politično sredinska, s pomenljivim imenom “Naprej”. Francijo naslednje leto čakajo predsedniške volitve.

Francoska vlada je klonila pod pritiski Vatikana, naj umakne predlog za veleposlanika. Imenovanja predlaganega Stefaninija Vatikan ni potrdil, neuradno zaradi njegove homoseksualnosti. Nesojenemu veleposlaniku v Vatikanu so namenili veleposlaništvo pri Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje znanost in kulturo.

Ostajamo v Franciji. Tamkajšnji poslanci so potrdili novo zakonodajo, ki zadeva legalni status spolnega dela v državi. Nova uredba sledi tako imenovanemu skandinavskemu modelu, ki kriminalizira plačilo spolnih uslug, medtem ko samo nudenje uslug, razen v primerih zvodništva, postaja legalno. Sindikati kljub temu opozarjajo, da nadaljnja kriminalizacija spolnega dela škodi predvsem spolnim delavcem. Več Luca Stevenson iz Mednarodnega komiteja za pravice spolnih delavcev v Evropi.

Izjava

Več o spremembah zakonodaje glede spolnega dela v Franciji pa v oddaji OFFsajd ob petih.

Evropski svet je odložil pogovore z Beogradom o zakonodaji in človekovih pravicah v okviru pristopnih pogajanj. Delovna skupina je pogajanja umaknila z dnevnega reda, saj ni dobila soglasja vseh 28 članic EU. Zelene luči za nadaljevanje pogajanj namreč ni dala Hrvaška. Zagreb od Srbije pričakuje izpolnitev pravic hrvaške manjšine, popolno sodelovanje z haaškim tribunalom in umik srbskega zakona, ki dovoljuje Beogradu, da sodi za vojne zločine, ki so bili storjeni med vojno v 90-ih letih.

Makedonski parlament se je razpustil. Spomnimo, makedonska politična kriza se je zaostrila lani februarja, ko je opozicija razkrila, da je vlada organizirala prisluškovanje 20.000 ljudem, vključujoč poslancem in ministrom. Parlamentarne volitve so razpisane za 5. junij. Vodja opozicijske stranke socialnih demokratov Zoran Zaev je dejal, da bo njihova stranka bojkotirala prihajajoče volitve. Opomnil je, da ključne reforme, ki zadevajo reformo medijske zakonodaje in ureditev volilnega imenika, niso bile dosežne.

Volitve so konec aprila do nedavnega pričakovali tudi na Haitiju. Šlo bi za drugi krog predsedniških volitev, ki bi se moral odviti že decembra, zdaj pa je bil prestavljen za nedoločen čas. Politično krizo je sprožil izstop opozicijskega kandidata Juda Celestina iz tekme, saj naj bi bili rezultati prvega kroga ponarejeni. Haiti trenutno in do nadaljnega vodi prehodna vlada.

V Azijo. Združeni narodi so sprejeli nov sveženj sankcij proti Severni Koreji. Po novem bodo države zavezane pregledati vsako severnokorejsko tovorno ladjo ali letalo. Pred dnevi je sankcije proti svoji sosedi uvedla tudi Kitajska. Prepovedala je uvoz severnokorejskega premoga, železa, zlata in redkih elementov. Severnokorejski jedrski in raketni poskusi predstavljajo vedno večjo grožnjo za Kitajsko, saj so prikladen izgovor za nameščanje ameriških radarskih in protiraketnih sistemov v severnovzhodni Aziji.

OFF so pripravili Zwitter in vajenca Andrej ter Samo.