Kolumbijska policija je v Bogoti aretirala Seuxisa Hernandeza Solarto, bivšega gverilskega vodjo FARC-a, ki je bil eden najpomembnejših pogajalcev med FARC-om in kolumbijsko vlado v času podpisa mirovnega sporazuma med sprtima stranema leta 2016. Solarte naj bi prevzel tudi enega od desetih poslanskih mest, dodeljenih FARC-ovemu parlamentarnemu krilu po podpisu sporazuma. Del sporazuma je bila tudi prepoved pregona vseh upornikov, ki odložijo orožje in priznajo kriminalna dejanja, storjena pred časom podpisa sporazuma. Aretacija je sledila obtožnici, ki jo je proti Solartu vložilo zvezno okrožno sodišče v New Yorku, ki njega in tri druge člane FARC-a bremeni tihotapljenja kokaina v vrednosti 320 milijonov dolarjev v ZDA, in sicer v obdobju po podpisu mirovnega sporazuma. Kolumbija in ZDA imata vse od začetka preganjanja narkokartelov v 70-ih in 80-ih letih podpisan sporazum o izročanju oseb, obtoženih organiziranega kriminala, v ZDA, na kar se je v javnem oznanilu aretacije tudi skliceval kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos. Predstavniki FARC-a so proces že oklicali za montiran ter kot sabotažo mirovnega procesa.



Nemški uslužbenci iz javnega sektorja so danes začeli enodnevno opozorilno stavko, s katero želijo vplivati na pogajanja za šestodstoten dvig plač. Stavkovna dejavnost, ki jo vodi drugi največji nemški sindikat Verdi z nekaj več kot 2,3 milijona članov, se je danes razširila predvsem med letališkim podpornim osebjem. Zaradi tega je bila odpovedana polovica letov iz Frankfurta, Munchna, Kölna, Bremna in Berlina, stavkajo pa tudi uslužbenci lokalnih prevoznikov, komunale, javnih kopališč in služb otroške oskrbe. Slednji naj bi s stavkovno dejavnostjo nadaljevali do petka, letališko osebje pa naj bi se na delovna mesta vrnilo že danes zvečer. Naslednji krog pogajanj, na katerih sindikat zahteva dvig plač v vseh svojih zastopanih panogah za minimalno 200€ neto, bo potekal 14. in 15. aprila.

Na drugi strani razrednega zidu pa je krmilo Deutsche Bank v ponedeljek prevzel Christian Sewing, bivši namestnik dosedanjega direktorja Johna Cryana. Nadzorni svet največje nemške investicijske banke je Sewinga na Cryanovo mesto nastavil v času, ko se banka sooča s posledicami triletnega negativnega poslovanja in 735 milijonov evrov težko izgubo. Sewing, ki je več let deloval v oddelku za investicije in oddelku za upravljanje tveganj, je ob izvolitvi napovedal temeljito prestrukturiranje bančne investicijske strategije ter brezkompromisno izvedbo “bolečih organizacijskih reform”, kjerkoli bodo te potrebne. Posledice vrnitve strategije banke k, po njegovih besedah, lovski mentaliteti, bodo vidne v kratkem.

Prvi civilnodružbeni učinki zgodovinske zmage Viktorja Orbana in njegove stranke Fidesz na madžarskih parlamentarnih volitvah se že kažejo, in sicer v ukinjanju bolj opozicijsko usmerjenih medijev. V sredo bo namreč prenehal izhajati dnevni časopis s štiridesetletno tradicijo Magyar Nemzet, delovati pa bo prenehal tudi radio Lanchid, po tem, ko je njun lastnik, poslovnež Lajos Simicska, napovedal svoj umik iz medijev. Simicska je bil še do treh let nazaj Orbanov zaveznik in strankarski sodelavec, vendar so se njuni odnosi ohladili, mediji v Simicskovi lasti, med njimi tudi Magyar Nemzet, pa so začeli poročati o korupciji znotraj Fidesza. Simicskova televizijska postaja Hir TV bo še naprej delovala, vendar je tudi zanjo že napovedano temeljito prestrukturiranje.

Francoska vlada je nad anarhistično avtonomno cono, vzpostavljeno v zapuščenem letališču Notre-Dame-des-Landes blizu Nantesa, poslala okoli 2500 pripadnikov policijskih enot, da bi iz nje izgnali okoli 150 tam živečih aktivistov. Čeprav načrti za obnovo letališča obstajajo že skoraj 50 let, ti niso bili potrjeni in dela se niso začela - v veliki meri prav zaradi okoljske spornosti projekta, ki po trditvah okoljevarstvenikov in eko-aktivistov ogroža biodiverziteto lokalne flore in favne. V zadnjih desetih letih se je prav zato v stavbah letališča in v njegovi okolici vzpostavila avtonomna skupnost, ki deluje po načelih samooskrbnega in okoljsko prijaznega kmetijstva. Skupnost je območje označila kot “varovano območje” oziroma Zone À Défendre, aktivistov pa se je prijelo ime ZADisti. Navkljub temu, da je francoski predsednik Emmanuel Macron januarja letos oznanil prekinitev projekta obnove letališča, je potrdil tudi izgon tam delujočih aktivistov in rušitev nelegalno postavljenih objektov. Po besedah notranjega ministra Gerrarda Collomba bo red ponovno vzpostavljen v roku nekaj tednov.

Boljše vesti pa prihajajo iz domačih avtonomnih con, natančneje Tovarne Rog, kjer je v sodnem sporu med Mestno občino Ljubljana in uporabniki in uporabnicami tovarne Okrajno sodišče v Ljubljani razsodilo v prid slednjim. Sodišče je v sklepu razsodilo, da uporabnikom in uporabnicam še vedno pripada posestno varstvo nad objekti, ki je bilo 6. 6. 2016 ob vdoru varnostnikov, ki jih je najela Mestna občina, kršeno. V odločitvi je sodišče zapisalo tudi prepoved, da MOL v bodoče s podobnimi dejanji posega v posest tožečih strank, torej uporabnikov in uporabnic Tovarne Rog. Male zmage, pa vendarle.