Potem ko je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan zadnje dni naslavljal vodje v Berlinu, Bruslju in Amsterdamu kot stare prijatelje in sirskega predsednika Bašarja Al-Assada kot terorista, je ameriško veleposlaništvo v Turčiji odpravilo omejitve podeljevanja viz. Enako je storila tudi turška ambasada v Washingtonu. ZDA so prekinile podeljevanje neimigrantskih viz turškim državljanom v začetku oktobra, kar je sledilo aretaciji enega uslužbencev ameriškega konzulata v Istanbulu. Aretiranega uradnika je turška vlada obtožila povezav z organizacijo Fethullaha Gulena, ki jo krivi za domnevni poskus državnega udara poleti 2016. Diplomatski odnosi med članicama NATA se tako vsaj deklarativno vračajo v stare tirnice, veleposlaništvi pa sta obnovili izdajanje delovnih, turističnih in študentskih viz za turške oziroma ameriške državljane. Ameriško veleposlaništvo naj bi po lastnih trditvah dobilo s turške strani zagotovila, da turški organi pregona ne preiskujejo drugih funkcionarjev in da bodo ZDA vnaprej obveščali o aretacijah njenih državljanov. Turško veleposlaništvo pa trdi, da glede sodnih procesov v teku vlada ni dala nobenih zagotovil Washingtonu.

Erdogan je medtem z Rusijo podpisal posel o dobavi štirih baterij ruskega protiletalskega sistema S-400 Turčiji, o sklenitvi katerega sta se državi pogajali zadnje leto. S podpisom posla je znano, da bo za poplačilo približno 2,5 milijard dolarjev vrednega sistema Turčija najprej odštela 45 odstotkov vrednosti. Za 55 odstotkov nakupa pa se bo Turčija zadolžila v Rusiji, in sicer v rubljih, ker naj bi tako po besedah Erdogana manj obremenili državni dolg kot z zadolževanjem v dolarjih. Po besedah menedžerja ruskega dobavitelja Rostec bodo prve pošiljke v Turčijo prispele marca 2020.

Zunanje podobe družbenih razmerij pa se ne trudi spreminjati le Turčija, temveč tudi druge bližnjevzhodne države. Potem ko je Saudova Arabija nedavno ženskam omogočila pridobitev vozniškega dovoljenja, sedaj Iran omiljuje postopke proti tistim ženskam, ki v javnosti zavračajo nošenje naglavnih pokrival. Šef policije na območju širšega Teherana je tako naznail, da ženske, ki ne spoštujejo pravil o zakritosti, po novem ne bodo pridržane in proti njim ne bo izvršen sodni postopek. Namesto tega bodo policisti izvajali predavanja za reformo vedenja kršiteljic. Po besedah šefa teheranske policije so v zadnjem letu vzpostavili 100 svetovalnih centrov, poleg tega pa so v zadnjih devetih mesecih že 62.000 primerov rešili ne da bi se začel sodni postopek.

Izraelski časnik Yedioth Ahronoth razkriva, da je izraelsko zunanje ministrstvo državi Nauru podarilo čistilno napravo za sanitarne vode v vrednosti 72.000 dolarjev. Otoška državica v Oceaniji je tako le dva tedna pred glasovanjem o resoluciji Združenih narodov, ki obsoja ameriško priznanje Jeruzalema za prestolnico Izraela, prejela neposredno darilce izraelske vlade. Verjetno zato ni čudno, da je Nauru ena izmed devetih držav, ki so glasovale proti resoluciji.

Po davčni reformi v ZDA bo kitajsko finančno ministrstvo tuja podjetja, ki dobičke reinvestirajo na Kitajskem, oprostila davka na dobičke iz delniških investicij. 10-odstotnega tako imenovanega začasnega davka na dobiček bodo oproščena tuja podjetja, ki bodo na kitajskem ustvarjene dobičke direktno investirala v vsaj enega od 348 vladno določenih sektorjev. Ti med drugim vključujejo rudarstvo, železnice in zelene tehnologije. Davčna oprostitev velja retroaktivno od začetka leta 2017, kar pomeni, da bodo začasni davki podjetij, ki so v izbrane sektorje že investirala, povrnjeni. Na standardni 25-odstotni davek na dobiček ukrepi ne bodo imeli vpliva.

Na predsedniških volitvah v Liberiji je zmagal nekdanji nogometaš George Weah. Po več kot 98 odstotkih preštetih glasov je za Weaha, prvaka stranke Kongres za demokratično spremembo, glasovalo prek 61 odstotkov volivcev. V drugem krogu je premagal dosedanjega podpredsednika Josepha Boakaia, ki je član stranke Enotnost. Boakaia, ki je kot podpredsednik predsednici Ellen Johnson Sirleaf služil dva mandata od leta 2005, je sicer podprl pritožbo, ki jo je na vrhovno sodišče vložil v prvem krogu tretjeuvrščeni kandidat. Ta je trdil, da so volitve neveljavne zaradi prevare, a je vrhovno sodišče pritožbe ovrglo. Weahova kandidatka za podpredsednico je Jewel Howard-Taylor, nekdanja žena Charlesa Taylorja. Ta je bil liberijski predsednik od leta 1997 do 2003, ko je pod pritiskom Združenih držav Amerike odstopil, sedaj pa služi petdesetletno zaporno kazen za vojne zločine v sosednji Sierri Leone. George Weah je sicer edini afriški nogometaš, ki je osvojil prestižno zlato žogo v času igranja za italijanski Milan. Je pa zavoljo svoje kariere celoten čas liberijske državljanske vojne, ki je z vmesnim premorom trajala od leta 1989 do 2003, Weah preživel v tujini. V domovino se je vrnil po njenem zaključku in leta 2005 ustanovil svojo stranko ter kandidiral na predsedniških volitvah in proti Ellen Johnson Sirleaf izgubil v drugem krogu.

Makedonska vlada uvaja izredne ukrepe proti onesnaženemu mestnemu zraku. Po trditvah vlade so prebivalci Skopja in Tetova po novem upravičeni do brezplačnega železniškega in avtobusnega prevoza. Nosečnice in kronično oboleli so oproščeni dela, medtem ko so zunanje športne aktivnosti začasno prepovedane. Skopje je sicer po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije med desetimi evropskimi mesti z najvišjo koncentracijo toksičnih delcev v ozračju, za kar so zaslužne predvsem številne termoelektrarne na lignit.

Federacija Bosne in Hercegovine pa bo v leto 2018 vstopila brez sprejetega proračuna. Stranke vladajoče koalicije namreč niso uspele doseči dogovora, za to pa krivijo druga drugo. Izpostava hrvaškega HDZ-ja je namreč bojkotirala včerajšnje  parlamentarno zasedanje. Nazadnje gre hrvaškim zastopnikom v nos predlog ostalih strank, da se javna podjetja ne bodo več nazivala s predpono “Herceg-Bosna”.