Hariri in Harare OFF

Predsednik Zimbabveja Robert Mugabe je po tednu pritiskov s strani vojske in njegove stranke ZANU-PF odstopil s položaja. Svojo odločitev je naznanil kmalu po tem, ko je zimbabvejski parlament pričel s postopkom razrešitve Mugabeja s položaja. Mugabeja je skupaj s četrtino njegovega kabineta centralni komite ZANU-PF izključil iz stranke in ga razrešil funkcije predsednika stranke. Odnosi znotraj stranke so se začeli zaoostrovati zaradi Mugabejeve odločitve, da razreši podpredsednika stranke in države Emmersona Mnangagwo, potencialnega Mugabejevega naslednika. To potezo so mnogi označili kot Mugabejev poskus, da bi njegovo predsedstvo nasledila žena Grace Mugabe, precej nepriljubljena zimbabvejska državnica. Odločitvi o razrešitvi Mnangagwe je sledil vojaški državni udar, Mugabe pa je bil pridržan v hišnem priporu.

Odstopov pa vsaj do nadaljnjega ne bo v Libanonu. Tam je predsednik vlade Saad Hariri namreč začasno suspendiral svoj odstop s položaja, ki ga je naznanil pred dvema tednoma, medtem ko je bil na obisku v Saudovi Arabiji. Takrat je za svojo odločitev krivil vmešavanje Irana in njegove libanonske zaveznice, stranke Hezbollah, v libanonsko politiko. Ker je svoj odstop naznanil iz Rijada, je v Libanonu sprožil ugibanja o tem, da je podlegel pritiskom Saudove Arabije. Politični vrh v Libanonu je od Haririja zahteval, da svojo odločitev o odstopu naznani na libanonskih tleh ali pa je ne bo sprejel kot legitimno. V Libanonu je oblast etnično razdeljena na tri veje - položaj predsednika države zaseda maronitski kristjan, položaj premierja sunitski musliman in položaj predsednika parlamenta šiitski musliman.

Izraelska vlada je odobrila predlog notranjega ministrstva, da naj zapre migrantski center Holot v puščavi Negev. Center, kjer je trenutno pridržanih tisoč afriških prosilcev za azil, bodo izpraznili in zaprli do sredine marca prihodnjega leta. Prosilci za azil imajo tako tri mesece časa, da se odločijo med pridržanjem v izraelskih zaporih za nedoločen čas ali pa deportacijo v neimenovano afriško državo. V Izraelu je trenutno okoli 40 tisoč afriških migrantov, ki večinoma prihajajo iz Sudana in Eritreje. Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu je v nedeljo izjavil, da je dosegel mednarodni dogovor, ki bo vladi omogočil pospešeno deportacijo afriških migrantov ali po njegovih besedah “infiltratorjev”. Lokalni mediji poročajo, da bo izraelska vlada migrante deportirala v Ruando in ne v države, od koder so pribežali. Izraelska vlada naj bi Ruandi plačala dobrih 4 tisoč evrov za vsakega migranta, ki ga država sprejme, prav tako pa naj bi vsakemu migrantu plačala 3 tisoč evrov v primeru, da se odloči zapustiti Izrael. Več o načrtovani deportaciji migrantov iz Izraela pa v Offsajdu ob petih.

Direktor podjetja UBER Dara Khosrowshahi je v izjavi za javnost priznal, da je v podjetju leta 2016 prišlo do kraje osebnih podatkov Uberjevih uporabnikov. Kraja je prizadela okoli 57 milijonov Uberjevih uporabnikov po celem svetu, poleg tega pa so hekerji pridobili tudi registrske tablice okoli 600 tisoč Uberjevih ameriških voznikov. Podjetje je dvema hekerjema plačalo 85 tisoč evrov, da o vdoru in kraji podatkov ne bi spregovorila, prav tako pa o vdoru ni obvestilo svojih uporabnikov. Ker je evropska veja podjetja registrirana v Amsterdamu, je podvržena nizozemski zakonodaji, ki od januarja 2016 zahteva, da podjetje v primeru kraje podatkov nemudoma obvesti nizozemski urad za varovanje podatkov, v nekaterih primerih pa tudi same uporabnike.

Romunski senat je sprejel zakon, ki od nevladnih organizacij zahteva, da dvakrat letno objavijo seznam vseh donatorjev, njihovih služb in vsoto donacij ali pa v roku 30 dni prenehajo z delovanjem. Zakon prav tako zaostruje pogoje, pod katerimi se nevladna organizacija kvalificira kot javno koristna organizacija, kar ji prinese državno pomoč. Za tak status mora nevladna organizacija dokazati, da se v zadnjih dveh letih ni politično udejstvovala, pod kar spada tudi nasprotovanje katerikoli politični opciji.

Ostajamo v Romuniji, kjer je protikorupcijski urad zamrznil premoženje 9 ljudi, med njimi pa se je znašel tudi predsednik vladajoče socialdemokratske stranke Liviu Dragnea. Slednji je bil zaradi suma zlorabe evropskih sredstev že dve leti v preiskavi Evropskega protikorupcijskega urada OLAF. V preiskavi pa je tudi vodstvo romunskega podjetja Tel Drum, ki je lokalnemu svetu regije Teleorman pod predsedstvom Dragnee domnevno zaračunalo 3.2 milijona evrov preveč za naročena infrastrukturna dela. Ta vsota je bila domnevno uporabljena za osebne namene ali pa za financiranje projektov socialdemokratske stranke.

Sodišče Združenih narodov v Haagu je nekdanjega poveljnika vojske Republike srbske Ratka Mladića obsodilo genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Mladić je zaradi genocida nad Bošnjaki v Srebrenici leta 1995 in obleganja Sarajeva obsojen na doživljenjski zapor. Sodišče pa ga ni spoznalo krivega za genocid v šestih drugih bosanskih občinah, ki se je zgodil leta 1992. Prvo obtožnico proti Mladiću je haaško sodišče vložilo leta 1995, nazadnje pa jo je spremenilo leta 2011. Mladić je bil na begu do njegove aretacije leta 2011, sojenje proti njemu pa se je začelo leta 2012.

Koalicijski poslanci so na obravnavo v Državni zbor vložili predlog novele Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Z novelo bi bila iz postopkov pred informacijskim pooblaščencem, ki prošnje za dostop informacij javnega značaja obravnava, izključena stranska udeležba, ki trenutno zavlačuje postopke. Poslanci so predlog vložili na pobudo več novinarskih organizacij in organizacije Transparency International Slovenia. Več o noveli pove Maja Grgič iz Društva novinarjev Slovenije:

Izjava