Kitajski ljudski kongres je potrdil predlog zakona o nacionalni varnosti v Hongkongu, s katerim želi vzpostaviti in izboljšati pravne sisteme ter mehanizme za zaščito nacionalne varnosti. Predlog, ki bo zdaj poslan še stalnemu komiteju komunistične partije, na območju nekdanje britanske kolonije kriminalizira upor proti centralni oblasti v Pekingu, terorizem in vmešavanje tujih sil. Hongkong je od leta 1997, ko je bil vrnjen Kitajski, posebno administrativno območje – ima lastno vlado in ekonomski sistem, ki sta ločena od celine. Napoved zakona, s katerim se bo avtonomija Hongkonga zagotovo omejila, je znova spodbudila proteste. Ti so v zadnjih letih stalnica, posebej pa so pridobili na intenzivnosti junija ob poskusu podpisa sporazuma, ki bi omogočal izročitve osumljencev za hude zločine sodiščem na celini. Zaradi povečanja nasilja in domnevno vse pogostejšega terorizma je kitajska oblast zakon o nacionalni varnosti označila za nujnega. Spremembe posebnega statusa Hongkonga bi lahko prizadele njegov status globalnega finančnega centra, glasne so seveda predvsem Združene države Amerike. Zunanji minister Mike Pompeo je že naznanil odločitev ameriške vlade, da Hongkong nima več avtonomije, zaradi česar ne uživa več posebne obravnave po ameriški zakonodaji. 

Pompeov šef in predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump pa skrbi za demokratične standarde doma tako, da je zagrozil z zaprtjem platform družbenih omrežij, ki po njegovem zatirajo konzervativne glasove. Trumpov napad je povzročil Twitter, ko je prvič opozoril na neresničnost predsednikovega zapisa. Ob njegova tvita, v katerih je izrazil svoje neodobravanje volitev po pošti, ki naj bi vodile v prevaro in potvarjanje rezultatov, je prilepil povezavo na spletno stran z resničnimi dejstvi glede volitev po pošti. Trump namerava v odgovor z odredbo naročiti pregled zakona, ki že dolgo ščiti podjetja socialnih omrežij pred odgovornostjo za objave njihovih uporabnikov.

Državni zbor je s 50 glasovi za in 30 proti potrdil spremembe zakona o ohranjanju narave in s tem zaostritev pogojev za nevladne organizacije, ki v javnem interesu sodelujejo v upravnih in sodnih postopkih. Spremembe zakona je ministrstvo za okolje poslalo v postopek z namenom uskladiti slovensko zakonodajo z evropsko, SNS pa je s pristankom ministra Andreja Vizjaka izkoristila priložnost in vložila amandma, ki je določal nove pogoje glede pravnoorganizacijske oblike nevladnih organizacij. Prvotni predlog amandamaja SNS je bil vendarle nekoliko omiljen, tako zdaj status nevladne organizacije lahko dobi zavod z dvema zaposlenima za polni delovni čas, ki imata najmanj šesto raven izobrazbe in dve leti delovnih izkušenj. Prav tako v zakonodajo ne bo zapisana zahteva, da za društva velja le članarina, nakazana na bančni račun organizacije. Namesto tega bo lahko plačilo izvršeno in evidentirano na kakršen koli knjigovodsko ustrezen način. 

Zaprtje trgovin ob nedeljah je dobilo podporo v prvi obravnavi v državnem zboru z rezultatom 65 za in 12 proti. Izkazalo se je, da so poslanci večinoma naklonjeni predlogu Levice, podpro so mu odrekli samo v SMC in SNS, v stranki DeSUS pa niso bili enotni. Tudi vlada ima glede nedeljskega zaprtja trgovin pomisleke, meni namreč, da zaradi epidemije ni pravi čas za takšne ukrepe, pri tem pa opozarja na nujnost socialnega dialoga, ki se vedno izkaže za izredno pomembnega, ko v igri niso koristi gospodarstvenikov. Več o predlogu pa v OFFsajdu ob 17h. 

Državni zbor je na volitvah kandidatov za dve sodniški mesti na Splošnem sodišču EU izvolil le enega kandidata, in sicer Klemna Podobnika, profesorja gospodarskega in evropskega prava na ljubljanski pravni fakulteti. Za drugo sodniško mesto sta se potegovala profesorja Jure Vidmar in Nina Savin Bossière, vendar nihče od njiju ni dobil zahtevanih 46 poslanskih glasov podpore. Razpis za drugo mesto bo zato treba še enkrat ponoviti. Tako se bo postopek izbire, ki traja že skoraj dve leti, še podaljšal. Splošno sodišče EU, v katero vsaka država voli dva sodnika, obravnava ničnostne tožbe posameznikov, podjetij in v nekaterih primerih tudi držav Evropske unije. 

Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije opozarja na nezakonite poteze poslovodstva BTC d.d., Sindikata BTC in Sveta delavcev. V nadpovprečno poslovno uspešnem BTC d.d., ki zaposluje preko 450 delavcev, naj bi nezakonito posegli v že tako nizke plače zaposlenih. Sindikat poklicnega gasilstva je spregovoril o pritiskih, ki so jih deležni zaposleni, od katerih se izsiljuje soglasja za znižanje plač. Notranji sindikat in Svet delavcev pri tej zadevi prikimavata delodajalcu, enostransko znižanje plač so namreč podprli. Natančneje problem predstavi generalni sekretar Sindikata poklicnega gasilstva David Švarc:

Izjava

Delodajalec je sprejete ukrepe zagovarjal s tem, da bi naj bili v skladu s pravkar sprejetim zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije – kar pa ni res, pravi Švarc, šlo je za zavajanje.

Izjava

Sindikat poklicnih gasilcev se je na vodstvo podjetja že obrnil in pozval k plačilu neizplačanih deležev plač, kar pričakujejo, da se bo zgodilo do konca meseca. Zaenkrat se vrh BTC še ne odziva, na vprašanje, kaj se bo zgodilo v primeru, da pri tem ostane, Švarc odgovarja: 

Izjava

Za konec pa še novica iz vrst stranke SD: Dejan Židan je po šestih letih odstopil z mesta predsednika stranke. Odločitev bo pojasnil čez slabi dve uri, njegovo funkcijo pa naj bi prevzela Tanja Fajon.