Hrvaški OFF

Hrvaški OFF

Aktualno-politična novica
jezni
14. 8. 2020 - 15.00
 / OFF

Beloruske predsedniške volitve ali kako po 26 letih zamenjati predsednika
 / 7. 8. 2020
Beloruski notranji minister Jurij Karajev se je javnosti opravičil zaradi aretacij protestnikov na povolilnih demonstracijah. Pridržanih protestnikov naj bi bilo okoli sedem tisoč, oblasti pa so jih že začele izpuščati. Demonstracije so se začele v odgovor na nedeljske volitve, na katerih je glede na uradne rezultate vnovič zmagal predsednik Aleksander Lukašenko, ki Belorusiji vlada že od leta 1994. Poleg aretacij se je policija za zatiranje protestov poslužila običajnih metod, kot so pendreki, vodni topovi, solzivec in gumijasti naboji, temu pa je po nekaterih navedbah dodala tudi bolj gverilske taktike. Tako naj bi policisti zasegli nekaj rešilcev in se v njih prevažali ter s tem skušali pretentati protestnike. Na demonstrante so streljali tudi s pravimi naboji, kar je notranje ministrstvo potrdilo v sredini izjavi.

Avstrija je pozvala državljane, naj se čim prej vrnejo s Hrvaške, pričenši s ponedeljkom pa odsvetujejo potovanja k našim južnim sosedom. Dnevno število novookuženih je namreč v Avstriji močno naraslo, kar pripisujejo počitnikovanju državljanov v žariščih, kot je Hrvaška, kjer so včeraj zabeležili največji porast števila novookuženih od začetka epidemije.

Stare sile v novi vladi na Kosovu
 / 4. 6. 2020
Posebni odposlanec Združenih držav Amerike za mirovna pogajanja med Srbijo in Kosovom Richard Grenell je napovedal sestanek predstavnikov obeh držav v Beli hiši v septembru. Natančneje naj bi šlo za »pogajanja«, teme pogovorov pa ni specificiral. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je udeležbo na sestanku potrdil, pri tem pa obljubil, da to ne pomeni in ne vodi v priznanje Kosova. Pogovori v Washingtonu bi se morali začeti že junija, a je kosovski premier Avdullah Hoti obisk ZDA preklical ob najavi obtožnice zaradi vojnih zločinov proti predsedniku Hashimu Thaciju. V prvi fazi bodo tako razpravljali predvsem o ekonomskih temah, šele v drugi pa naj bi se lotili političnega dialoga.

Makedonski predsednik Stevo Pendarovski je podelil mandat za sestavo vlade Zoranu Zaevu, predsedniku socialdemokratske stranke in nekdanjemu premierju. Zaev je namreč v začetku leta odstopil z mesta premierja zaradi neuspeha pri pogajanjih o vstopu Makedonije v Evropsko unijo. Tako bi se morale aprila zgoditi predčasne volitve, a so bile zaradi epidemije prestavljene na julij. Na teh je socialdemokratska stranka osvojila relativno večino glasov, zato ji je pripadlo 46 od 120 poslanskih sedežev. 

Izrael in Združeni arabski emirati so dosegli dogovor o normalizaciji diplomatskih odnosov. Emirati so tako poleg Egipta in Jordanije postali tretja arabska država, ki je priznala Izrael. Dogovor sta državi dosegli s pomočjo mediacije ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ob čemer se je Izrael zavezal k začasni ustavitvi priključitve ozemelj na Zahodnem bregu. Palestinske oblasti so dogovor označile za izdajo in v protest odpoklicale veleposlanika v Abu Dabiju, proti dogovoru pa so se prav tako opredelili v gibanju Hamas. Bolj optimistični so v Jordaniji, kjer menijo, da bi dogovor lahko vodil v nadaljevanje mirovnih pogajanj, pod pogojem, da se Izrael odpove ozemljem na Zahodnem bregu, pozdravila pa sta ga tudi egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi in generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres.

Po napovedi predsednika Slonokoščene obale o vnovični kandidaturi na oktobrskih volitvah so številna mesta po državi zajeli protesti. Demonstranti trdijo, da bi bil tretji mandat predsednika Alassana Ouattaraja v nasprotju z ustavo, Ouattara pa se sklicuje na sprejetje nove ustave leta 2016, ki naj bi mandate resetirala. V spopadih s policijo so umrli štirje ljudje, v odgovor pa so v mestu Bonoua protestniki požgali policijsko postajo.

ZDA so izdale nalog za zaplembo tovora štirih tankerjev, namenjenih v Venezuelo. Nafta naj bi prihajala iz Irana, kjer navedbe zanikajo, češ da ladje niso njihove, prav tako pa naj njihov lastnik ne bi imel nič z Iranom. Gre za dve podjetji s sedežem v Grčiji, obe pa sta pristali na to, da nafto pretovorijo na druge ladje, ki jo bodo odpeljale v ZDA, kjer jo bodo zasegle oblasti.

Poleg nafte pa so ameriške oblasti zasegle tudi približno ena cela sedem milijona evrov sredstev v kriptovalutah, ki naj bi se nahajala na računih Islamske države, Al Kajde in gibanja Hamas. Tako so pridobili sodne naloge za dostop do okoli tristo kriptodenarnic pri raznoraznih institucijah, prav tako pa so deaktivirali štiri Facebook strani. Na ameriški davčni upravi poleg tega trdijo, da so razvili orodja za identifikacijo uporabnikov transakcij prek veriženja blokov.

Odbor stranke DeSUS za južno Primorsko je predsednico stranke Aleksandro Pivec pozval k odstopu, saj naj ta med javnostjo in člani stranke ne bi več uživala ugleda. Prav tako so napovedali, da bodo v primeru, da Pivčeva odstopa ne poda, na svetu stranke predlagali njeno razrešitev. Vodja odbora Tomaž Gantar je povedal, da je v primeru nezaupnice pripravljen vskočiti na mesto predsednika do imenovanja novega.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness