Nova grška vlada pod vodstvom stranke Nova demokracija sprejema svoje prve ukrepe. Preklicali so zakon o nedotakljivosti univerz iz leta 1982, ki je grške univerze obravnaval kot območje, kamor policija ne more vstopiti in kjer ne sme izvajati aretacij. Zakon je bil sprejet kot posledica vojaškega zatrtja študentskih protestov leta 1973, ko je tank takratne vladajoče vojaške diktature vdrl v atensko politehnično fakulteto in ubil dvanajst študentov. 

Nova demokracija je ta ukrep obljubljala že med kampanjo, ko je trdila, da je ukrep preživet in da trenutno ne služi zaščiti svobode govora in študentskih protestov, ampak  omogoča prodajo drog in nasilje anarhistov nad študenti. Ukinitvi zakona so nasprotovale leve stranke parlamenta: vodja Sirize Aleksis Cipras je ukinitev označil kot napad na javne univerze in izjavil, da je namen Nove demokracije postopoma privatizirati univerze. 

Italijanska stranka Liga pa je očitno po rezultatih na evropskih parlamentarnih volitvah prepričana v svoj volilni uspeh v Italiji. Vodja stranke in podpredsednik vlade Matteo Salvini je namreč pozval predsednika države k razpisu predčasnih volitev, s pojasnilom, da vladna koalicija, sestavljena iz Lige in Gibanja petih zvezd, ne deluje več. Zadnji spor koalicijskih strank se je vrtel okoli gradnje hitre železniške proge med Torinom in Lyonom; tej je nasprotovalo Gibanje petih zvezd, ki tudi vodi pristojno ministrstvo za infrastrukturo. Gibanje petih zvezd je v odzivu na Salvinijeve besede zapisalo, da bo Liga slej ko prej izgubila podporo volivcev in da se ne bojijo predčasnih volitev. Lanskega junija je Gibanje petih zvezd prejelo 32-odstotno podporo volivcev in osnovalo koalicijo z Ligo, ki je prejela 37 odstotkov glasov. Na letošnjih evropskih volitvah pa je podpora Gibanju petih zvezd padla, prejeli so 17 odstotkov podpore, Liga pa 34.  

Salvini je danes še podkrepil svoje besede z napovedjo, da bo njegova stranka v senatu predlagala glasovanje o zaupnici premierju Giuseppeju Conteju. V Ligi vidijo predčasne volitve kot edino možnost za stabilnost in zavračajo možnost tehnične vlade. Takšna vlada bi sicer lahko sprejela nujen ukrep, kot je priprava letnega proračuna, ki ga mora vlada poslati Evropski komisiji do konca septembra. 

Britanski premier Boris Johnson želi v Združeno kraljestvo pritegniti migrante - no, seveda ne kar katerih koli. Johnson je oznanil načrt hitrega pridobivanja viz za “najboljše in najbistrejše”, ki bo po izstopu iz Evropske unije znanstvenikom omogočil hitro migracijo na Otok. Načrt odpravlja omejitev števila prijavljenih za pridobitev vize v kategoriji “Izjemen talent”, kamor spadajo vize za znanstvenike. Preden prispe v Veliko Britanijo, prijavljenemu tudi ne bo treba že imeti ponudbe za službo, njegovi sorodniki, ki bodo prišli z njim, pa se bodo prav tako lahko zaposlili. Načrt bo poskušal pridobiti predvsem znanstvenike s področij tehnologije in inženirstva. Načrt pozdravljajo predvsem vodilne izobraževalne britanske ustanove, ki opozarjajo na zmanjšanje števila evropskih študentov in raziskovalcev na britanskih univerzah ter na po-brexitovski izpad iz evropskih programov za financiranje znanosti in izobraževanja. 

Foxconn, podizvajalec Appla in Amazona, je po objavi poročila britanskega časopisa The Guardian priznal nelegalno zaposlovanje kitajskih mladoletnikov. Guardian je objavil razkrite dokumente podjetja, ki dokazujejo, da je podizvajalec kršil kitajsko delovno zakonodajo, ko je najel približno tisoč  mladoletnikov, ki so delali nadure in ponoči, da bi dosegli produkcijske cilje pri izdelavi Amazonovih izdelkov. Kitajska zakonodaja namreč ne dovoljuje, da bi mladoletniki delali ponoči ali opravljali nadure.  

Najstnike so k opravljanju nadur in nočnega dela spodbujali profesorji na njihovih tehničnih šolah, ki jih je Foxconn plačeval za spremljanje učencev na delo. Foxconn je za kršitve okrivil slab nadzor svojih lokalnih podružnic in obljubil, da bodo najeli več polnoletnih delavcev, a zagovarjal delo mladoletnikov, češ da to vajencem olajša iskanje službe po koncu srednje šole. Vajenci pa trdijo, da njihovo delo za Foxconn ni povezano z njihovim izobraževalnim programom. Dokumenti tudi razkrivajo, da so bili najstniki, ki so zavrnili nadurno delo, odpuščeni, vsi mladoletni pa so bili plačani manj kot redno zaposleni delavci. Foxconn je bil sicer že lani s strani China Labor Watch, organizacije za varovanje delavskih pravic, opozorjen, da krši zakonodajo s prekomernim  zaposlovanjem prekarnih delavcev. 

Sirska vlada je dogovor Turčije in Združenih držav Amerike o ustanovitvi skupnega centra za vzpostavitev tako imenovane varne cone oziroma “koridorja miru” v severni Siriji označila za napad na državno suverenost in izraz ekspanzionističnih turških teženj, kar ovira možnost umiritve stanja v Siriji. Natovi zaveznici nista podali podrobnosti o rokih ali načinu vzpostavitve varnega območja, ki ga trenutno v večini obvladujejo Sirske demokratične sile, ki aktivno sodelujejo z ZDA, Ankara pa jih zaradi številnih kurdskih borcev vidi kot grožnjo. Državi se za zdaj menda ne strinjata predvsem o velikosti varnega območja; Turčija želi obmejni koridor v širini 40 kilometrov, Združene države pa 15 kilometrov. 

Po indijski odločitvi, da bo preklicala z ustavo zagotovljeni posebni status Kašmirja, je Pakistan prekinil železniške povezave med državama in prepovedal predvajanje indijskih filmov. Napovedal je tudi odpoklic indijskega veleposlanika in zaustavitev trgovanja med državama. Pakistanski zunanji minister Šah Mahmud Kvereši pa je oznanil, da bo obiskal kitajske visoke uradnike in tako izvajal pritisk na Indijo, da bi ta preklicala svojo odločitev o Kašmirju. Več o situaciji v Kašmirju pa v Kultivatorju ob 17. uri. 

Pred jutrišnjim protestom kmetov v Velikih Laščah pod imenom Slovenija ne bo zverinjak! se je pozivu pridružil tudi državni svetnik Branko Tomažič, ki je kazensko ovadil ministra za okolje Simona Zajca in premierja Marjana Šarca. Tomažič dvojcu očita nevestno in ne dovolj ažurno delo pri izvajanju interventnega zakona o odvzemu medveda in volka iz narave. Meni, skratka, da prepočasi streljamo volkove in medvede, ki povzročajo gmotno škodo na podeželju. Komisiji državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta bili enotni v pozivu vladi, naj sprejme dodatne ukrepe, vključno s spremembami zakonov, ki bi preprečile pojavljanje zveri tam, kjer jih v preteklosti ni bilo.