"Je to vse res, kar pravijo?"

"Je to vse res, kar pravijo?"

Aktualno-politična novica
24. 6. 2013 - 14.00
 / OFF

Lepo pozdravljeni. Današnji "sončni" dan bomo začeli s kratkim pregledom po Evropski uniji s poudarkom na spornih nadzornih metodah britanskih obveščevalcev in nemških strahovih ter skrbeh. Po poročanju britanskega časnika Guardian naj bi britanska obveščevalna agencija prisluškovala telefonskim pogovorom in nadzirala medmrežje še v večjem obsegu kot ameriška Agencija za nacionalno varnost. Tajni nadzorni program s kodnim imenom Tempora je v uporabi že 18 mesecev. Preko več kot 200 optičnih kablov, na katere so se prisesali, so vsak dan degumirali do 600 milijonov telefonskih dogodkov. Vsak dan elektronskega nadzora pa so zbrali za približno 20 peta-bajtov podatkov. Za primerjavo. Da bi pregledali en peta-bajt filmov v visoki ločljivosti in bi gledali neprestano, bi za to potrebovali 13 let.

 

Tajni program za elektronski nadzor je naletel na jezen odziv v Nemčiji. Nemška ministrica za pravosodje Sabine Leutheusser-Schnarrenberger je Temporo, če vse navedeno drži, opisala kot katastrofo. Dejala je še, da obtožbe zoper Veliko Britanijo zvenijo kot hollywoodska nočna mora ter da bi si morale Evropske institucije prizadevati k takojšnji razjasnitvi nastale situacije.

 

Ne skrbi pa Nemcev le tajno delovanje Velike Britanije. Nemške državljane namreč skrbi tudi, da jih bo drago stal vstop Hrvaške v že tako razklano in zadolženo družino Evropske unije. Hrvaška naj bi bila po poročanju nekaterih nemških medijev "naslednje pokopališče milijard nemških davčnih zavezancev". Hrvaški premier Zoran Milanović je zato nemške državljane pomiril, češ da jih vstop Hrvaške ne bo stal nič. Tudi morebitni kolaps Hrvaške, ki ga sicer nikakor ne pričakuje, pa bo njen problem in ne problem nemških davkoplačevalcev. Hrvaški premier je pri tem še na kratko opisal Hrvaško, ki da zagotovo ni vrt z vrtnicami, a definitivno ni niti Grčija, in tudi izpostavil, da se nemškim državljanom ni treba bati množičnega prihoda hrvaških delavcev v Nemčijo. Jim pa veliko pomeni, da se bo proslave ob vstopu države v Evropsko unijo 30. junija v Zagrebu udeležila nemška kanclerka Angela Merkel.

 

Ostanimo pri Angeli Merkel. Njena Krščansko-demokratska unija je pred septembrskimi volitvami sprejela svoj politični program. Glavno sporočilo volivcem na 128 strani dolgem manifestu je, da nasprotujejo vzajemnemu odplačevanju dolga preko sistema evro-obveznic. To bi privedlo do Evropske dolžniške unije, po njihovem pa bi morali nemški davkoplačevalci prevzeti skoraj vse dolgove drugih držav. Vztrajajo na že začrtani strogi monetarno-gospodarski poti, kar pomeni nobenih reševanj brez strogih pogojev, vsiljevanje novih reform in zmanjševanje javno-finančnega primanjkljaja ter dolga. Prav tako nemški krščanski demokrati še vedno zavračajo polnopravno članstvo Turčije v Evropski uniji. To pojasnijo z besedami, da Turčija ne izpolnjuje vseh pogojev za vstop, poleg tega bi Evropski uniji njena velikost in gospodarska struktura predstavljali preobremenjenost.

 

Nekdanji pogodbeni delavec ameriške agencije za nacionalno varnost Edward Snowden, trenutno pa prvi ubežnik pred ameriškimi oblastmi, ker je medijem predal dokumente zaupne narave o elektronskem nadzorovanju ljudi po vsem svetu, je v Moskvi. Na letališču čaka na odgovor ekvadorskega zunanjega ministrstva, ki je potrdilo prejem prošnje za politični azil, a o tem, kot pravijo, še razpravljajo in razmišljajo. Prav gotovo. Ekvador si bo predvsem zaradi silnih pritiskov administracije Združenih držav Amerike, poleg vseh ostalih aktivnosti je bilo sigurno opravljenih že na stotine nič kaj prijateljskih klicev iz Washingtona, razbijal glavo. Že od Rusije so zahtevali njegovo izročitev, ki pa je malo verjetna. Zdi se, da so pri vsem spregledali pravni trik. Če bi dali Edwarda Snowdena na Interpolov seznam iskanih oseb, potem Rusi vsaj pravno gledano ne bi imeli druge možnosti, kot da mu odvzamejo prostost in ga izročijo Združenim državam Amerike.

 

Nadaljujmo v Libanonu, kjer je bilo v spopadih med libanonsko vojsko in privrženci skrajnega sunitskega klerika v Sidonu na jugu Libanona v zadnjih 24 urah ubitih najmanj 12 libanonskih vojakov. Libanonska vojska sporoča, da so spopadi izbruhnili včeraj, ko so privrženci šejka Ahmeda al Asirja začeli streljati na vojaški nadzorni točki. Spopadi so povezani z nasiljem v sosednji Siriji, ki je v preteklem obdobju zaostrilo napetosti med verskimi ločinami v Libanonu in sprožilo občasne spopade po državi.

 

Jutri bo pri nas praznično. Kljub temu, da je v Ustavi Republike Slovenije kot temeljnem aktu naše državnosti zdravje na nekaj mestih eksplicitno določeno kot ustavna kategorija, je temu vedno manj tako. Zato bo jutrišnji Dan državnosti zaznamoval shod za ohranitev javnega zdravstvenega sistema in njegovo socialno pravično nadgradnjo. Shod za pravico do zdravljenja se bo pričel ob 17. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani. Erik Brecelj, kirurg in soustanovitelj Iniciative neodvisnih zdravnikov za transparentno in strokovno javno zdravstvo, meni, da je shod izjemno pomemben.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.