V Romuniji so v več krajih izbruhnili manjši protesti proti korporacijskemu velikanu Chevronu, saj bo čez nekaj tednov pričel s črpanjem plina iz skrilavca. Črpanje bo potekalo z okolju škodljivim hidravličnim drobljenjem ali frackingom v severovzhodnem predelu države ter ob obali Črnega morja. Protesti so se pričeli, ko je korporacijski velikan organiziral dan odprtih vrat za novinarje v vasi Pungešti, kjer je naznanil prihajajoči začetek črpanja omenjenega plina. Protestniki so v vasi napadli avtobuse novinarjev z jajci in kamni, a ni bilo žrtev. Chevron je lani od romuskih oblasti dobil zeleno luč za uporabo prvega hidravličnega drobljenja v državi. Sledili so večmesečni protesti, a velikana niso ganili.

Iz izgubljenih okoljevarstvenih bitk do skoraj dobljenih. Gvinejske oblasti pravijo, da so zbrale dovolj dokazov za odvzem pravic do koncesij črpanja železne rude izraelskega rudarskega velikana Benija Steinmetza. Slednji naj bi si koncesije pridobil s podkupovanjem dolgoletnega gvinejskega diktatorja Lasana Konteja in kasneje nakazovanjem denarja njegovi ženi. Steinmetz pravi, da so prve demokratično izvoljene gvinejske oblasti dokaze ponaredile in si je pravice pridobil po legalni poti. A glej ga zlomka, FBI je lani pridobil posnetke pogovorov prokurista iz Steinmatzovega podjetja, ki je z ženo pokojnega diktatorja na ameriškem letališču sklepal nadaljnje posle. Tako velikanu ne kaže nič dobrega.

V Savdski Arabiji se odločajo o odpravi prepovedi ženske športne vzgoje znotraj javnih šol. Predlog so sprejeli v svetu Šura, ki je glavno politično posvetovalno telo v omenjeni absolutni monarhiji. V nekaterih privatnih šolah je sicer prisotna športna vzgoja za ženske, lansko leto pa so savdske oblasti zaradi mednarodnih pritiskov dovolile participacijo dveh atletinj na olimpijskih igrah v Londonu. O nadaljnjih korakih se bodo odločali le pod pogojem, da bo šport za ženske znotraj meja strogega šeriatskega prava.

V Varnostnem svetu Združenih narodov nadaljujejo pogovore o iranskem jedrskem programu. Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej je dal zeleno luč svetovnim velesilam za nadaljevanje pogajanj, a že vnaprej opozarja, da se programu ne bodo odrekli. Nov krog pogajanj se je pričel po lanskoletnih omejitvah omenjenega programa, ki so ga dosegle vodilne države. Slednje so že dolgo mnenja, da perzijska država kopiči uran za razvoj jedrskega orožja, a Iran to odločno zavrača. Želi si diplomatsko doseči dogovor, saj bo ta prinesel umik ekonomskih sankcij, ki močno bremenijo državno gospodarstvo.

Hamas poziva prebivalce Zahodnega brega v Palestini k prekinitvi sodelovanja na področju varnosti z Izraelom. Odločitev je trenutno največja palestinska politična stranka podala nekaj ur po novih izraelskih sankcijah, ki vključujejo prekinitev sodelovanja v mirovnem pogajanju s Palestino. Pozivajo palestinskega predsednika Mahmouda Abassa, naj uporabi vsa sredstva pri branjenju palestinskega ozemlja. Izrael se je za potezo odločil, potem ko so se Palestinci prijavili k pridružitvi 15 mednarodnim konvencijam znotraj Združenih narodov.

Mahmoud Abbas je oddal prijavnice, saj Izrael ni izpustil zadnje skupine političnih zapornikov, ki so bili del dogovora za nadaljnja mirovna pogajanja. Izrael je že prej opozoril, da bodo s Palestinci v primeru tovrstnega mednarodnega sodelovanja prekinili pogajanja. Prve je namreč strah, da bodo morali odgovarjati za zločine proti človeštvu. Iz Hamasa še pozivajo nekatere arabske države, naj se pridružijo regionalni in mednarodni dezinvesticiji Izraela.

Pred grško centralno banko v Atenah je eksplodirala bomba. Ta je bila nameščena v avtu, parkiranem pred banko. Žrtev ni bilo, saj so neznanci pred eksplozijo opozorili spletni portal Zugla in časopis Efimerida ton Sindikaton, zato so policisti predčasno ukrepali. Eksplozija je odjeknila dan pred obiskom nemške kanclerke Angele Merkel in po napovedi grških oblasti, da se po letih ekonomske krize vrača na mednarodne finančne trge. Policija je postavila pod sum levičarske in anarhistične skupine. Poleg tega so ta teden delavski sindikati za dobrodošlico nemški kanclerki organizirali množične stavke po vsej državi.

Novice iz Slovenije:

Abanka in Nova Ljubljanska banka sta svoj večinski delež Mladinske knjige prodali tržiški založbi Učila International. To je bila že tretja dražba za prodajo večinskega paketa delnic Mladinske knjige. Koliko je zanj plačala založba Učila International, ostaja poslovna skrivnost, je po dražbi povedal predstavnik Abanke Vipa Uroš Vejnivič. Založba, ki je kupila večino delnic, ima v lasti knjigarne Felix, pri katerih izdaja biografije slovenskih popularnih likov, kot sta Damjan Murko in La Toya.

Delavci lendavškega podjetja Nafta Petrochem so danes izvedli opozorilno stavko. Za to so se odločili, ker niso prejeli februarskih plač, zamujajo pa tudi obvezni prispevki iz meseca decembra. Prispevki so začeli zamujati že lansko leto, zaradi nelikvidnosti poslovanja podjetja. Več o zamudninah nam je povedal Ladislav Šabjan, predsednik stavkovnega odbora podjetja Nafta Petrochem:

Izjavo lahko najdete v posnetku.

 

Off je pripravil vajenec Jakil.