V francoskem begunskem taborišču, znanem pod imenom Džungla, so danes začeli z evakuacijo beguncev. Taborišče, kjer je trenutno nameščenih okrog 7000 ljudi, se nahaja v bližini pristaniškega mesta Calais na skrajnem severu Francije in bo predvideno v enem tednu v celoti izpraznjeno. Vsaj 600 mladoletnikom naj bi bilo omogočeno prečkati mejo z Veliko Britanijo, ostali begunci pa bodo premeščeni v različna uradna taborišča v Franciji. Preselitev so oblasti pojasnile s prenatrpanostjo ter posledično slabimi bivalnimi in higienskimi razmerami. Humanitarni delavci se s potezo strinjajo, a opozarjajo, da Calais vseeno potrebuje nov sprejemni center, saj območje predstavlja najpogostejšo točko prehoda migrantov v Veliko Britanijo. Današnja evakuacija pa je včeraj sprožila protest nastanjenih v centru, ki je bil z uporabo solzilca in vodnega topa kmalu zatrt s strani policije.

V Španijo. Stranka Socialistov je z odločitvijo, da se bodo njeni poslanci vzdržali glasovanja o novi vladni koaliciji, omogočila oblikovanje manjšinske koalicije, s čimer se je odprla pot za rešitev dolgotrajne politične krize v državi. Po dveh parlamentarnih volitvah in večmesečnih pogajanjih o sestavi vladne koalicije bo vodilni Ljudski stranki pod vodstvom premiera Mariana Rajoya uspelo sestaviti manjšinsko vlado. Ta bo predvidoma vključevala še manjšo liberalno stranko Cuidadamos. Omenjena politična kriza v Španiji je posledica porasta podpore levičarski stranki Podemos in liberalni, ki je podrla dotedaj obstoječi sistem dveh dominantnih strank. Socialisti so v začetku meseca zaradi nepopustljivega nasprotovanja kakršnikoli podpori koaliciji pod vodstvom Ljudske stranke zamenjali voditelja Pedra Sancheza, z zamenjavo pa so odprli pot odločitvi o vzdržanju od glasovanja o novi vladi.

Včeraj je v Litvi potekal drugi krog parlamentarnih volitev, na katerih je slavila stranka Zveze kmetov in zelenih. Rezultat volitev v dosedanjem političnem stanju v državi predstavlja veliko spremembo. Stranka zveze kmetov in zelenih je po prejšnjih volitvah razpolagala le z enim sedežem v parlamentu, na tokratnih volitvah pa je zasedla 56 od 141-ih sedežev. Zmagovalni stranki, na čelu katere je kmetijski milijonar Ramunas Karbauskis, sledi konservativna stranka Domovinska unija s 30 sedeži, prej vladajoča Socialdemokratska stranka pa je osvojila le 17 sedežev.

Več o političnem vzponu Ramunasa Karbauskisa in zmagi stranke Zveze kmetov in zelenih pove litvanski novinar Viktor Denisenko:

Izjava.

Manko konkretnega programa in političnih stališč Zveze kmetov in zelenih predstavlja tudi problem pri napovedi o oblikovanju koalicije. Navkljub temu pa po mnenju sogovornika, presenteljiva zmaga ne obeta sprememb pri zunanji politiki.

Izjava.

V aktualni bitki za Mosul na severu Iraka je Turčija odgovorila na prošnjo kurdskih sil Pešmerg ter začela z obstreljevanjem položajev Islamske države v severnoiraškem mestu Bašika v bližini Mosula. Turčija je javno oznanila podporo iraškim Kurdom pri osvajanju Bašike, pri čemer jim nudi pomoč s topništvom in tanki. Turška pomoč kurdskim silam je sicer nekoliko protislovna, če upoštevamo turško tradicijo zatiranja Kurdov na svojem ozemlju in v Siriji ter invazijo na sever Iraka leta 2008, katere namen je bil tamkajšnjim kurdskim silam pristriči peruti. A soočena z realnostjo ofenzive na Mosul, je Turčija bržkone ocenila, da je bolje biti zraven. Severni Irak sicer Turčija že vse od razpada Otomanskega cesarstva dojema kot svoje interesno območje, od ameriške invazije na državo leta 2003 pa so turške specialne enote večkrat zasačili pri operacijah na severu Iraka. V začetku meseca je Turčija sprejela podaljšanje prisotnosti svojih enot v državi, kar je sprožilo protestno resolucijo iraškega parlamenta. Z njo so iraški poslanci od vlade zahtevali, da naj turško prisotnost obravnava kot “okupacijo”.

Začasnih premirij na Bližnjem vzhodu je konec. Po zaključku 72-urne prekinitve ognja v Jemnu je nadaljevanje vojnega stanja sledilo tudi v sirskem Alepu. Po treh dneh miru se je stanje prekinjenega bojevanja končalo še pred uspešno evakuacijo poškodovanih civilistov iz mesta. Mesto je tako v treh dneh uradne razglasitve miru zapustilo le nekaj ljudi.

V Zagrebu se je ta vikend v protest proti državnim sporazumom z Vatikanom zbralo okoli 400 ljudi. Protestniki so opozarjali na škodljivost omenjenih sporazumov, ki jih protestniki povezujejo z neenakostjo pred zakonom. Kot opozarjajo, sporazumi duhovščini omogočajo privilegiran položaj v javnih ustanovah in na sodiščih. S shodom so protestniki poudarjali, da je Hrvaška sekularna država, v kateri imajo vsi državljani enake pravice in dolžnosti in v kateri bi morale tudi verske institucije spoštovati zakone.

Več o dogovorih z Vatikanom ter vplivu Cerkve v državnih institucijah pove Alan Sorić z upravnega odbora Združenja Protagora:

Izjava.

Posledice sporazumov naj bi za državni proračun po nekaterih ocenah predstavljale tudi 130 milijonov evrov stroškov.

Izjava.

Off je pripravil vajenec Žiga