Lista “Skupaj za da” je na katalonskih regionalnih volitvah osvojila krepko preko 40 odstotkov glasov in tako pridobila 62 sedežev v 135-članskem katalonskem parlamentu. Lista Skupaj za da, ki jo med drugimi  tvorita tudi vladajoča nacionalistična in liberalna stranka (CDC) katalonskega predsednika Arturja Masa in leva republikanska (ERC), je v primeru pridobitve absolutne večine na volitvah napovedala zavzemanje za neodvisnost Katalonije, ki naj bi bila izvršena v letu 2017. Četudi lista Skupaj za da želene večine v parlamentu ni dosegla, separatistične težnje ostajajo realnost, saj ima lista podporo progresivne socialistične stranke (CUP), ki je osvojila 10 parlamentarnih sedežev.

Želja po neodvisnosti te španske avtonomne pokrajine je prisotna že leta, še posebej intenztivno in kontinuirano pa se je o njej začelo govoriti sočasno z zadnjo gospodarsko krizo. Podporniki neodvisnosti Katalonije, ki velja za gospodarsko najuspešnejšo špansko avtonomno pokrajino so namreč prepričani, da v skupno državno blagajno vložijo več kot iz nje dobijo. A v Madridu vztrajajo, da je kakršna koli oblika referenduma o neodvisnosti neustavna. Posledično je tudi referendum, izveden lanskega novembra, ohranil zgolj simbolično noto. Navzlic temu pa se ga je udeležilo preko dva milijona Kataloncev, 80 odstotkov pa je izrazilo podporo neodvisnosti Katalonije. Kljub visoki podpori ob nasprotovanju Madrida referendum ni prinesel konkretnih posledic, zato je predsednik Mas za prelomne oklical včerajšnje volitve, separatistične stranke pa so v primeru slavja napovedale enostransko razglasitev neodvisnoti Katalonije.

Pred volitvami in sicer parlamentarnimi so tudi na Hrvaškem, kjer je z današnjim dnem tudi uradno razpuščen aktualni sklic sabora. V senci pričakovanja razpisa datuma parlamentarnih volitev in začetka predvolilnega šova pa oblasti nadaljujejo z brezkompromisnim procesom deložacije. Hrvaška policija je tako zjutraj ob poskusu deložacije Adema Brešaja iz dvoriščne stavbe na zagrebškem Trgu žrtev fašizma vnovič posredovala s silo in pri tem pridržala več aktvistov in članov gibanja Živi zid, ki so se s svojimi telesi zoperstavili nasilni Brešajevi izselitvi. Več o dogajanju v Zagrebu, kjer je policija tri člane Živega zida pridržala, pa Mario Gracin, član glavnega in predsednik zagrebškega odbora Živega zida.

izjava

Adem Brešaj se mora iz zgradbe na zagrebškem Trgu žrtev fašizma izseliti po končanem denacionalizacijskem postopku, v katerem je bila zgradba vrnjena prvotnim lastnikom, njegova težka finančna in zdravstvena situacija pa pri tem oblasti ne zanima. Da hrvaška policija deložacijske postopke brani z vsemi sredstvi sicer ni novost, večkrat je bilo že v preteklosti pri tem pridržanih tudi več aktivistov. Kot pojasnjuje Gracin  pa je ob delovanju slednjih in predvsem gibanja Živi zid, ki se bo na prihajajočih volitvah potegovalo za vstop v Sabor, policija spremenila nekoliko postopek deložacij, ki jih sedaj vrši nenapovedano in ob neobičajnih urah.

izjava

Sirija. Francija, ki pri vojaškem sodelovanju zoper Islamsko državo pod vodstvom Združenih držav Amerike že sodeluje v Iraku, je svoje vojaško posredovanje razširila tudi na sirska tla. Francija je včeraj uradno potrdila uničenje oporišča za urjenje borcev Islamske države na vzhodu Sirije. Uradni razlog za pričetek francoskih napadov v Siriji je povečana stopnja ogroženosti francoske nacionalne varnosti zaradi domnevnega načrtovanja napadov v Franciji s strani Islamske države.

Boj proti Islamski državi pa je povezal Irak, Iran, Sirijo in Rusijo. Države bodo pričele z deljenjem varnostno-obveščevalnih podatkov o položajih in delovanju Islamske države. Navzlic izraženemu neodobravanju vključenosti sirske vlade v izmenjavo podatkov z Irakom pa so iz Pentagona sporočili, da bodo Združene države Amerike kot voditeljica v koaliciji z Irakom še naprej sodelovale. Kar pa zadeva vključenost Rusije, Združene države njen boj proti Islamski državi pozdravljajo, a državi še vedno razdružuje podpora oziroma nasprotovanje sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu. Medtem ko so Združene države Amerike načelno še vedno prepričane, da padec Assadovega režima predstavlja del rešitve sirskega konflikta, Rusija sirski režim v zadnjih tednih pospešeno podpira pri oboroženih spopadih in si prizadeva za podporo Assadovemu obstanku na oblasti in vključitvi v reševanje sirskega konflikta.

Ruski pogled na reševanje sirskega konflikta pa za zdaj ni bil deležen kategorične zavrnitve. Nasprotno, k možnosti, da Asad med reševanjem konflikta vsaj začasno ostane na oblasti, se domnevno po novem nagibata Velika Britanija in Nemčija, v tem pogledu pa mnogi kot ključno vidijo napovedano nocojšnje srečanje predsednikov ZDA in Rusije, Baracka Obame in Vladimirja Putina, ob robu vrha generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku.

Od Rusije pa k drugemu trdnemu podporniku Assadovega režima, Iranu. Iranski predsednik Hasan Rohani je ob vrhu voditeljev izrazil pripravljenost za izmenjavo zapornikov z Združenimi državami Amerike. Zaradi domnevne kršitve sankcij proti Iranu je v ZDA zaprtih 19 iranskih državljanov, število ameriških državljanov, zaprtih v Iranu pa je manjše - gre za tri osebe, četrta je pogrešana. Rohani je izmenjavo zapornikov utemeljil na podlagi odpravljanja sankcij proti Iranu, ki so posledica jedrskega sporazuma, ki vključuje Iranovo zavezo, da v okviru civilnega jedrskega programa ne bo razvijal orožja.

Ostajamo pri izmenjavi zapornikov. Rusija in Estonija sta minuli konec tedna na mostu reke Piuse, ki ločuje rusko regijo Pskov in estonsko državo Polvo, izmenjali zapornika. Gre za estonskega uradnika Estona Kohverja, ki je bil avgusta v Rusiji med drugim zaradi vohunjenja obsojen na 15 let zapora in bivšega estonskega pripadnika varnostnih sil Alekseija Dressena, spoznanega za krivega vohunjenja za Rusijo in obsojenega na 16 let zapora. Sodni proces proti Kohverju je tudi sicer nase pritegnil nemalo pozornosti mednarodne javnosti, saj so estonske oblasti zatrdile, da je bil ta s strani Rusije ugrabljen na ozemlju Estonije.

Pred koncem pa še v Latinsko Ameriko. Bolivijski parlament je sprejel zakon za spremembo ustave, ki bi predsedniku Evu Moralesu omogočil potegovanje za ponovni mandat. Trenutno namreč bolivijska ustava prepoveduje več kot dva zaporedna mandata in tako Moralesu, ki državi predseduje od leta 2006 onemogoča ponovno izvolitev. O tem, ali bo zakon o spremembi ustave vstopil v veljavo ali ne, bodo odločali volivci na referendumu februarja naslednje leto. Sicer Morales še naprej velja za izredno priljubljenega predsednika, njegovo politiko iztrebljanja hude revščine ter zagotavljanja javnega zdravstva in šolstva podpira kar 70 odstotkov volilnega telesa.

OFF sta pripravila vajenka Katja in Marcen.

.