Predsednik Južnega Sudana Salva Kiir in vodja upornikov ter nekdanji podpredsednik Riek Machar sta v etiopski prestolnici Adis Abeba podpisala mirovni dogovor o končanju petletne državljanske vojne. Vsebina mirovnega sporazuma je sicer bila že dogovorjena pred dvema tednoma, vendar pa je Machar ni želel podpisati. Glede na mirovni sporazum bo mesto podpredsednika ponovno prevzel Machar, prav tako pa se bo oblikovala tranzicijska vlada, ki bo oblast prevzela za naslednjih 36 mesecev. Državljanska vojna je v Južnem Sudanu izbruhnila leta 2013, dve leti po osamosvojitvi države, ko je sedanji predsednik Kiir obtožil Macharja poskusa državnega udara. V spopadih je bilo ubitih več deset tisoč ljudi, štiri milijone pa jih je bilo razseljenih. S sprejemom mirovnega sporazuma si lahko ponoven zagon obetajo tudi v energetskem sektorju. Prihodki iz nafte tvorijo 98 odstotkov proračuna Južnega Sudana, s ponovnim delovanjem naftnih črpališč je predvideno črpanje 80 tisoč sodčkov na dan, do konca leta pa naj bi se številka dvignila na 200 tisoč sodčkov na dan.

Predstavniki uporniških milic v sirskem Idlibu so potrdili, da Turčija na območje različnim skupinam pošilja vojaško pomoč v obliki orožja in nabojev, dobavljali pa naj bi tudi rakete GRAD. Idlib velja še za zadnje večje mesto, ki ni pod nadzorom sirske vojske, v celotni regiji pa naj bi bilo nastanjenih tri milijone ljudi, polovica od teh pa je beguncev, ki so tekom vojne prebegnili iz drugih območij države. Trenutni vojaški spopadi in ruska letalska bombardiranja potekajo predvsem v južnem delu province in v bližini mesta Hama, v bližnji prihodnosti pa je pričakovan tudi napad na sam Idlib.

Z namenom umiritve razmer je v Teheranu nedavno potekalo srečanje voditeljev držav Irana, Rusije, Sirije in Turčije. Četudi je bil sklep udeleženih, da je za Sirijo potrebna politična in vojaška razrešitev spopadov, pa predlog turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana o začasni prekinitvi spopadov ni bil potrjen. Po besedah iranskih in ruskih predstavnikov naj bi bilo v uporniških vrstah preveč islamističnih skupin, ki jih ne želijo na pogajanjih o ureditvi povojne Sirije. Turčija na območju zagotavlja pomoč in skuša organizirati različne milice v koaliciji pod imenom Narodna fronta za osvoboditev, prav tako pa naj bi potekalo zbiranje borcev na severu Alepa pod imenom Narodna vojska. Turška vojska je v Sirijo že vstopila pred časom z vojaškim pohodom na kurdski Afrin, sedaj pa je poleg podpore uporniškim skupinam s soglasjem Rusije in Irana na 12 območij poslala oborožene sile z deklerativnim namenom opazovanja situacije v tako imenovanih deeskalacijskih conah.

Tripolijsko letališče Matiga so lokalne oblasti zaprle zaradi torkovega raketnega napada. Libijska prestolnica je že dober teden dni prizorišče rednih spopadov milic za nadzor nad mestom in glavnimi državnimi institucijami, ki bi zagotovile dostop do državnih sredstev. Letališče je bilo v spopadih že leta 2014 hudo poškodovano, letala pa so bila preseljena v Misrato, ki naj bi zdaj tudi prevzela lete, planirane za letališče v Tripoliju. Ob spopadu se je oglasil tudi predstavnik organizacije Združenih narodov v državi Ghassan Salame, ki ni želel razkriti, kdo je streljal na letališče. Salame vodi tudi šepajoči libijski mirovni proces, ki naj bi pripeljal do splošnih volitev konec leta. Zaenkrat za slednje še niso uresničeni pravni pogoji, saj predstavniški dom in rivalska oblast na vzhodu države nista potrdila ustavnih in zakonskih sprememb, potrebnih za izvedbo volitev.

Španski minister za zunanje zadeve Josep Borrell je sporočil, da pravzaprav ne nameravajo zares prekiniti pogodbe o prodaji 400 lasersko vodenih raket Saudovi Arabiji. Če so bile še pred enim tednom španske oblasti pripravljeni vrniti 9,2 milijona evrov kupnine, pa jih je grožnja preklica naročila gradnje petih ladij za saudsko mornarico prepričala nasprotno. Jemenski civili bodo še malo potrpeli - v igri je 1,8 milijarde evrov, brez katerih bi v primeru preklica ostalo špansko ladjedelništvo.

Izraelski varnostni organi so danes ob petih zjutraj po lokalnem času porušili protestniški tabor proti rušitvi beduinske vasi Khan al-Ahmar. Slednja leži na območju Zahodnega brega, ki je pod izraelsko varnostno in civilno upravo. Za vas, v kateri je prebivalo kakšnih 200 ljudi, je prejšnji teden sodišče odobrilo odločitev vojske o rušitvi, saj naselje nima potrebnih gradbenih dovoljenj. Ker pa naselje leži na palestinskem ozemlju pod izraelsko upravo, je ta skorajda nemogoče pridobiti. Sodišče je prav tako zavrnilo peticijo, ki je pozivala k prekinitvi rušitve.

Rušitev protestniških naselij so se lotili tudi v Nemčiji, in sicer v gozdu Hambach. Tam sicer niso na udaru beduinske vasi, temveč narava, saj je območje namenjeno za kopanje premoga. Skupina okoljevarstvenikov je tam zaradi nasprotovanja uničenju gozda postavila 30 do 60 drevesnih hiš, njihova okupacija ozemlja pa poteka že dobrih šest let. Ministrstvo za gradnjo je nedavno odločilo, da drevesna soseska nima potrebnih dovoljenj in predstavlja požarno nevarnost, saj nimajo požarnih stopnic in možnosti dostopa interventnih vozil. Energetsko podjetje RWE je za začetek oktobra dobilo odobritev za začetek del v gozdu, za namene odprtega kopa pa bodo zaenkrat posekali in razkopali sto hektarjev gozda. Načrtovani projekt predstavlja razširitev že obstoječega največjega evropskega odprtokopnega rudnika. Policija je že pretekli teden iz območja prisilno izselila aktiviste, danes zjutraj pa so se rušitve drevesnega naselja v jutranjih urah lotili tudi z vodnim topom in plugom.

Novice iz Slovenije

Društvo Mirna Cesta v naselju Podgrad v Občini Ilirska Bistrica organizira protest zaradi neurejenih cestnih razmer in močno povečanega tovornega prometa na cesti Kozina-Starod. Po podatkih društva naj bi se tovorni promet na cesti v zadnjih petih letih povečal za petkrat, medtem pa civilna iniciativa zahteva, da se tovorni promet preusmeri na avtocesto. Več o razlogih za protest Dejan Dodič iz omenjenga društva.

Izjava.

Protest bo potekal v Podgradu pred lokalno trgovino danes ob pol šesti uri. Na območju so sicer zabeležili več zdrsov tovornjakov s ceste, za prebivalstvo pa je izredno moteča nočna vožnja.

Izjava.

Državni zbor danes glasuje o novi vladi pod vodstvom premierja Marjana Šarca. Če oziroma potem ko bo vlada izvoljena, bodo primopredaje na posameznih ministrstvih potekale v petek. Nova vladna ekipa bo štela 16 ministrov, dva bosta brez resorja.

Izjava.