Brazilsko Vrhovno sodišče je razveljavilo odločitev, da razreši Renana Calheirosa z mesta predsednika Senata. Calheirosa bi moral naslediti levičarski senator, član Delavske stranke, ki nasprotuje sprejetju proračuna, ki predvideva nadaljnje varčevalne ukrepe. Pod ponovnim vodstvom Calheirosa bo Senat naslednji teden lahko glasoval o svežnju varčevalnih ukrepov za prihodnje leto. Tako se je končala kriza odnosov med sodno in zakonodajalsko vejo oblasti, ki je po ponedeljkovi odstavitvi Calheirosa sodstvu očitala prekoračitev pristojnosti. Sodišče je zaradi nadaljnjih obtožb korupcije proti Calheirosu slednjega odstranilo iz nasledstvene linije za predsednika države.

Britanski parlament je z večino 373 glasov potrdil, da mora Velika Britanija uradno sprožiti postopek za izstop iz EU najkasneje 31. marca 2017. Hkrati so potrdili amandma laburistov, s katerim se vlada zavezuje, da bo pred začetkom izstopa iz EU predstavila natančen načrt za ekonomsko in politično ureditev države po brexitu. Za amandma je glasovala večina laburistov ter vladajočih konzervativcev, medtem ko so proti glasovi poslanci Liberalnih demokratov, Škotske nacionalne stranke ter Zeleni. Sprožitev postopka za izstop iz Evropske unije lahko sedaj ustavi zgolj še Vrhovno sodišče, ki je v postopku presojanja, ali imata vlada in parlament pravno podlaga za ustavno spremembo izstopa iz EU.

Rusija je prodala manjšinski delež največjega državnega naftnega podjeta Rosneft. 19,5 odstotni delež sta za 10,5 milijard evrov kupila katarski investicijski fond in Glencore, podjetje za trgovanje s surovinami. Kupca sta se obvezala, da se bosta združila v konzorcij in nadzorovala enak delež podjetja. Večinski delež bo obdržala Rusija, preostali del pa si lasti British Petrolium. S prodajo je končana dolga zgodba neuspehov, zaradi katerih je bil med drugim odstavljen in korupcije obtožen bivši finančni minister Aleksej Uljukajev. Spomnimo, da je bil Uljukajev obtožen korupcije v nacionalizaciji manjšega podjetja Bashneft, ki bi ga kupilo prav podjetje Rosneft.

Znan je novi predsednik vlade Nove Zelandije. Po tem, ko je John Key po osmih letih vladanja nepričakovano odstopil s premierskega stolčka, je znan njegov naslednik. Keya, ki domnevno odstopa zaradi družinskih razlogov, bo nadomestil dosedanji podpredsednik vlade ter finančni minister Bill English. English se je v novozelandsko politično zgodovino zapisal kot vodja trenutno vladajoče Narodne stranke Nove Zelandije v času, ko je ta na parlamentarnih volitvah doživela najhujši volilni poraz v svoji zgodovini. English s svojo stranko Nove Zelandije deli konzervativna ekonomska in družbena stališča. V preteklosti je že nasprotoval istospolnim porokam, splavu in evtanaziji.

Iz južne na severno poloblo. Japonska se je odločila, da bo Iranu ponudila 2 milijona evrov kot pomoč pri implementaciji dogovora o delni jedrski razorožitvi države. Iran se je lani poleti zavezal, da bo zmanjšal obseg svojega jedrskega programa v zameno za dvig mednarodnih sankcij. Japonska je januarja letos preklicala vse svoje sankcije proti Iranu in mesec kasneje z Iranom podpisala bilateralni investicijski sporazum. Japonska spodbuja svoja podjetja k investicijam v Iran, še posebej v energetski sektor, v zameno pa si obeta čim večji dostop do iranskega naftnega trga.

Iz Irana do “prijateljskega” Izraela. Ta je že drugič v desetih dneh bombardiral položaje sirske vojske. Na tarči izraelskih izstrelkov se je je znašlo vojaško letališče Asadovih sil v bližini Damaska. Medtem ko izraelske občasne vojaške intervencije v Siriji niso nikakršna novost, pa preseneča dejstvo, da se je o podrobnostih tokratnega napada izjasnil izraelski vojaško-politični vrh. Obrambni minister Avigdor Liberman je v nasprotju s siceršnjo izraelsko molčečnostjo napade upravičeval z grožnjo premika orožja za množično uničevanje iz Sirije čez mejo.

Medtem ko Izrael dodaja svoj vojaški delček v mozaik sirske katastrofe, pa Francija izraelskega predsednika vlade Benjamina Netanjahuja poziva k obuditvi pogovorov s Palestinci. Francoski predlog predvideva multilateralno mednarodno konferenco, na kateri bi se z Netanjahujem srečal palestinski predsednik Mahmud Abas. Palestinska stran je naklonjena udeležbi na konferenci in srečanju z izraelskim predsednikom vlade, ta pa je udeležbo gladko zavrnil. Izrael namreč pristaja zgolj na neposredne pogovore, ki bi potekali izven formata konference.

Kljub poskusom pomiritve izraelsko-palestinskih odnosov pa tudi nad Francijo bdijo očitki o nič kaj miroljubnem vpletanju v države v Afriki. Koalicija Defense of Africa je najavila tožbo proti nekdanjemu francoskemu predsedniku Nicolasu Sarkozyju. Koalicija, ki združuje skoraj 2000 afriških in mednarodnih nevladnih organizacij Sarkozyja obtožuje škodljivih vojaških operacij v afriških državah. Med njimi izpostavljajo francosko plenjenje in destabilizacijo v Gabonu in Ekvatorialni Gvineji, najbolj problematična pa je francoska vloga pri destabilizaciji Libije, ki je pripomogla k odstavitvi in umoru nekdanjega libijskega voditelja Moamerja Gadafija in spremljajočemu kaosu v državi, ki še traja.

Afrika pa ima tudi brez francoskega vmešavanja dovolj svojih težav. Tako so oblasti v Egiptu odvzele prostost vodilni egiptovski feministki Azzi Soliman. Oblasti podrobnosti o njeni aretaciji niso sporočile, prav tako ni jasno, kaj je razlog njenega pridržanja. Glede na ostale nevladne organizacije, ki se borijo za človekove pravice v Egiptu, pa lahko pričakujemo, da bo obtožena prejemanja nezakonitih sredstev iz tujine. Gre za standardno obtožbo, ki jo egiptovske oblasti uporabljajo v poskusih zatrtja boja za človekove pravice v Egiptu.

Od Egipta po uveljavljeni morski poti na drugo stran Sredozemlja. V Grčiji poteka 24-urna splošna stavka. Delavci javnega in zasebnega sektorja stavkajo zaradi zaostrovanja varčevalnih ukrepov v proračunu za naslednje leto, ki ga bo parlament predvidoma sprejemal v nedeljo. Ta vključuje povišanje davkov na številne izdelke, med drugimi na gorivo, avtomobile, alkohol in tobačne izdelke ter digitalne storitve. Poleg tega predvideva 5,7 milijard evrov manj odhodkov za plače javnih uslužbencev in pokojnine. Posojilodajalci poleg tega zahtevajo še znižanje dohodkovne meje, do katere velja oprostitev plačila davka na dohodek, in reformo trga dela, ki bi olajšala množično odpuščanje.

Opozicija Mestnega sveta Koper zahteva ukinitev občinskega medija Ekoper.si. Portal je nastal julija 2010 na pobudo Mestne občine Koper, ki je zanj v šestih letih in pol namenila skoraj milijon evrov. Argumente za ukinitev portala Ekoper.si nam predstavi nepovezana mestna svetnica Polka Bošković.

Izjava

Opozicija medija ne želi nadomestiti z novim. Skupaj s svetnico Združene levice Majo Tašner Vatovec predlaga tudi, naj vsa podjetja v lasti občine na začetku poslovnega leta predstavijo program oglaševanja. Slednje naj bi bilo glavni vir pretakanja proračunskega denarja v zasebne žepe. Kako bi boljše porabili proračunski denar, razloži Bošković.

Izjava

Iz Primorske na Gorenjsko. Kranjsko okrožno sodišče je pričelo stečajni postopek škofljeloške tovarne klobukov Šešir. Podjetje s 30 zaposlenimi je od novembra lani v poenostavljeni prisilni poravnavi, a je slednja vplivala zgolj na milijon evrov terjatev, nerešenega pa ostaja še 3,8 milijona evrov dolga do Gorenjske banke. Lastnik in direktor Miro Pintarič ni uspel v iskanju novih poslov niti v Evropi niti na bivših tradicionalnih trgih podjetja v Iranu in na Kitajskem. Kaj pomeni stečaj Šeširja za Škofjo Loko, pove Škofjeločan in poslanec Združene levice Miha Kordiš:'

Izjava

O znanju, ki ga navaja Kordiš, pa priča tudi dejstvo, da je Šešir veljal za eno redkih podjetij na svetu, ki še vedno izdeluje klobuke od začetka, od niti pa vse do končnega izdelka.

 Off sta pripravila Mladen Zobec ter vajenec Igor.