Korejski telefon ni več OFF

Korejski telefon ni več OFF

Aktualno-politična novica
3. 1. 2018 - 15.00
 / OFF

Moldavsko ustavno sodišče je predsedniku republike Igorju Dodonu začasno odvzelo predsedniška pooblastila. Sodišče je Dodonu pooblastila odvzelo zaradi zavrnitve imenovanja petih novih ministrov in dveh namestnikov ministra. Dodon je kandidate, ki jih je predlagal moldavski premier Pavel Filip, zavrnil zaradi nekompetentnosti in domnevne vpletenosti v bančni škandal, ko je leta 2014 iz treh moldavskih bank izginila milijarda ameriških dolarjev. Poleg notranjepolitičnih in strankarskih delitev se stališča predsednika in premierja razlikujejo tudi na zunanjepolitičnem področju. Dodon je zagovornik bolj prijateljskega in pragmatičnega odnosa z Rusijo, medtem ko Filip moldavsko prihodnost vidi v povezovanju z Evropsko unijo. Sodišče je odločilo, da bo ministre 5. januarja imenoval premier Filip ali pa predsednik moldavskega parlamenta Andrian Candu, ki je tako kot Filip član Demokratske stranke.

Poljsko pravosodno ministrstvo je objavilo register približno 800 spolnih prestopnikov. V spletnem registru so poleg imen prestopnikov prisotni tudi njihova slika, rojstni kraj in opis kaznivega dejanja. Objavili so le podatke 800 največjih prestopnikov, med katerimi je največ pedofilov in posiljevalcev. Na ministrstvu so povedali, da so z objavo registra sledili zgledu Združenih držav Amerike in da bo oblastem tako lažje preprečiti nove prestopke. Ministrstvo je sicer pripravilo tudi seznam približno 2600 prestopnikov, ki naj bi posedovali otroško pornografijo, a ta seznam ni javno objavljen. Objavo seznama je kritizirala Helsinška fundacija za človekove pravice na Poljskem, ki meni, da javni register ni učinkovito sredstvo v boju proti spolnim prestopnikom in da bi dostop do registra morali imeti le organi pregona.

Norveško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je blokiralo izvoz orožja v Združene arabske emirate zaradi bojazni, da bi to orožje lahko bilo uporabljeno v vojni v Jemnu. Združeni arabski emirati so ena od držav koalicije, ki jo vodi Saudova Arabija in se v Jemnu bori proti hutijskim upornikom, ki jih koalicija smatra za vazale Irana. Norvežani so v Združene arabske emirate v letu 2016 izvozili za 8 milijonov evrov orožja, kar je dvakrat več kot v letu 2015.

Turška vojska bo v letu 2018 zaposlila 43.000 novih pripadnikov. S tem naj bi kompenzirali izgube, ki jih je vojska utrpela po neuspešnem poskusu državnega udara julija 2016. Od takrat je bilo zaradi povezav z v Združenih državah Amerike živečim klerikom Fethullahom Gülenom odpuščenih ali suspendiranih 8500 vojakov. Povezave z Gülenom so mesta na univerzah stale tudi 16.000 študentov vojaških šol.

V večih iranskih mestih danes potekajo shodi v podporo iranski vladi. Več deset tisoč ljudi na ulicah Ilama, Gorgana in Kermanšaša zahteva prekinitev protivladnih protestov, ki se v Iranu odvijajo zadnjih 6 dni. Protivladni protesti so do sedaj zahtevali najmanj 21 življenj. Povod za proteste sta bila slab ekonomski položaj države in dvig cen hrane. V državi je trenutno več kot 3 milijone brezposelnih ljudi, cene najosnovnejših živil pa so se dvignile za 50 odstotkov. Nekateri protestniki so zahtevali tudi odstop ajatole Alija Kameneija. To so sicer prvi večji javni protesti v Iranu po letu 2011, ko se je v protivladnih protestih na ulicah Teherana zbralo 30.000 ljudi.

V največjem indijskem mestu Mumbaj je kasta dalitov v protestu zaprla ključne prometne povezave v finančnem središču Indije. Zaradi protestov te najnižje skupine v indijskem kastnem sistemu so v Mumbaju obstali vlaki, protestniki so poškodovali številne avtobuse, oblasti pa so zaprle šole. Daliti protestirajo zaradi ponedeljkovega napada v mestu Pune. Med praznovanjem 200. obletnice bitke, v kateri so daliti in britanske kolonialne sile premagale pripadnike višjih kast, je dalite napadla skupina hindujskih nacionalistov. Napadi teh skupin so sicer v porastu, posebej po izvolitvi njim simpatetične hindujsko nacionalistične ljudske stranke v vlado na volitvah leta 2014.

Severna in Južna Koreja bosta znova odprli čezmejni komunikacijski kanal. Državi bosta odprli pogovore o udeležbi severnokorejskih športnikov na 23. zimskih olimpijskih igrah, ki jih bo februarja gostilo južnokorejsko mesto Pjongčang. Komunikacijski kanal je bil zaprt vse od februarja 2016. Severnokorejski vodja Kim Džong Un je že v svojem novoletnem nagovoru izkazal interes za dialog z Južno Korejo. Južna Koreja je sicer Severni Koreji v torek predlagala prve pogovore na visoki ravni po decembru leta 2015. Pogovori so napovedani za 9. januar.

V Sindikatu poklicnih gasilcev so izrazili zadovoljstvo z vladnim predlogom stavkovnega sporazuma. Vladni predlog je zadovoljil vse zahteve sindikata, z njegovim podpisom pa bo odpovedana stavka, ki jo je sindikat napovedal za 10. januar. Predlog predvideva dvig za dva plačna razreda v večini služb v gasilstvu, poleg tega pa tudi zaveze vlade glede dodatkov. Več pove David Švarc, sekretar Sindikata poklicnega gasilstva.

Izjava

Off je pripravil vajenec Danijel.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness