V Južnoafriški republiki  Republiki Južni Afriki se nadaljujejo študentski protesti. Študentje so med protestom s kamni napadli policijske avtomobile, kar je sprožilo nadaljnji spopad med policijo in protestniki. Študentske demonstracije so se zaradi 8 odstotnega dviga šolnin začele že 19. septembra, pri čemer je študij postal otežen predvsem temnopolti populaciji v državi. Študenti v protestih pozivajo k odstranitvi simbolov kolonializma iz študentskih kampusov in dokončni vključitvi temnopoltih.

Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos je zavrnil odstop glavnega vladnega pogajalca z uporniško skupino FARC Humberta de la Callea. Calle je  po neuspehu kolumbijskega referenduma o potrditvi dogovora s kolumbijskimi revolucionarnimi oboroženimi silami, krajše FARC, prevzel odgovornost za neuspeh na nedeljskem referendumu. Tako kolumbijska vlada kot FARC nameravata upoštevati podpis sporazuma iz prejšnjega tedna, kjer sta se obe strani kljub možni zavrnitvi na referendumu zavezali k nadaljevanju pogajanj.

Afganistanske vladne sile so ponoči uspele zaustaviti ofenzivo talibov na mesto Kunduz. Talibski borci so ofenzivo sprožili včeraj, ko so z več smeri usklajeno prodrli v to strateško pomembno mesto na severu države, vladne sile pa so se jim uspele učinkovito zoprstaviti šele ob prihodu bolj izkušenih afganistanskih vojakov in ob pomoči ameriškega letalstva. Boji v nekaterih predelih mesta še potekajo, vladne sile pa nadaljujejo z iskanjem nasprotnikov. Talibom je pred dobrim letom Kunduz, kot prvo večje mesto po ameriški invaziji, že uspelo zasesti in se v njem obdržati dva tedna, nato pa ga je ponovno zasedla afganistanska vojska.

Do talibske ofenzive je sicer prišlo pred jutrišnjo konferenco o Afganistanu v Bruslju, na kateri bodo skupaj z državami donatoricami poskušali oblikovati načrt za finančno in gospodarsko pomoč državi. Ob tem ko Evropska unija Afganistanu obljublja pomoč v višini dobre milijarde dolarjev na letni ravni, pa se je s Kabulom že uspela dogovoriti o pospešenem vračanju beguncev, ki ne izpolnjujejo pogojev za azil v Evropski uniji. V skladu z včerajšnjim dogovorom bo EU krila stroške vrnitve in programov reintegracije, medtem ko naj bi Afganistan poskrbel za učinkovit sprejem migrantov in izdajo dokumentov.               

Evropski parlament je ratificiral Pariški podnebni sporazum. S tem je bil dosežen pogoj za začetek veljavnosti sporazuma, ki določa, da ga morajo ratificirati države, ki so skupaj odgovorne za 55 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov. Okoljski ministri Evropske unije so se ta vikend dogovorili, da sporazum ratificirajo po hitrem postopku, brez predhodne ratifikacije v nacionalnih parlamentih. Le na ta način si je EU namreč lahko zagotovila, da bo sporazum ratificirala pred njegovim začetkom veljavnosti. Če bi ratifikacija s strani EU prišla po tem, pa bi bila ta izključena iz telesa, ki nadzira implementacijo sporazuma, česar si EU kot samooklicana voditeljica na področju podnebnih sprememb ni mogla dopustiti.

Skupina migrantov je v znak protesta začela blokirati promet na avtobusni postaji v Beogradu. Kot so izpostavili, je razlog za protest v prepovedi prostega prehoda skozi madžarsko mejo. Zaradi zaprtja madžarske meje in dogajanja na balkanski poti  nekateri migranti v Srbiji ostajajo ujeti tudi do mesec dni, po protestu na avtobusni postaji pa je skupina približno 300 migrantov krenila peš preko Novega Beograda proti madžarski meji.

Medtem ko v Bosni in Hercegovini pričakujejo uradne rezultate nedeljskih lokalnih volitev, se situacija v občini Srebrenica vse bolj zapleta. Po več kot 85 odstotkov preštetih glasov se Srebrenici obeta zamenjava oblasti,  županovanje  v do sedaj edini občini Republike srbske z nesrbskim županom pa utegne prevzeti srbski kandidat Mladen Grujić  Grujičić. Grujičić, ki se v teh dneh bojda sooča s številnimi grožnjami, ima pred protikandidatom in aktualnim županom občine Ćamilom Đurakovićem  Durakovićem dobrih 1.000 glasov prednosti, a je slednji napovedal, da bo zahteval ponovno štetje glasov. Po mnenju Durakovića je prišlo do kršitev volilnih pravil, sporno pa naj bi bilo število glasov, ki jih je prejel Grujičić. K temu po njegovem napeljujejo tudi ugotovitve občinske volilne komisije, ki je včeraj objavila, da ima srbski kandidat 1.000 glasov manj, kot je bilo sicer objavljeno.  

Morebitna menjava župana Srebrenica utegne biti ena redkih večjih sprememb, ki jih prinašajo lokalne volitve. V večini mesta so zmago po prvih rezultatih slavile utrjene nacionalne stranke in stari politični obrazi. Med njimi velja morda izpostaviti Fikreta Abdića, obsojenega vojnega zločinca in med vojno ustanovitelja samooklicane Avtonomne pokrajine Zahodne Bosne, ki je razglasila zmago v Veliki Kladuši.

Zaključujemo s prisilno izselitvijo uporabnikov Sokolskega doma v Novem mestu. Sodeč po sklepu o izselitvi, bi morali uporabniki oziroma člani AKC Sokolc zapustiti objekt že v prejšnjem tednu. Ti še vedno niso zapustili stavbe, zaradi česar je občina za nedoločen čas ustavila obnovo, ki naj bi se po pogodbi z izvajalci začela že včeraj. Uporabniki so izvajalcem zagotovili vso podporo pri obnovi strehe in javno izjavili, da del ne nameravajo ovirati. Mestna občina Novo mesto je v komentar dodala, da z deli ne bo nadaljevala do dokončne izselitve uporabnikov. Sara Draškovič z Mestne občine Novo mesto je povedala, da so trenutno v procesu priprave pravne podlage fizične izselitve. Zadnje dogajanje v Sokolskem domu pojasni aktivni uporabnik, umetnik Nejc Smodiš:

izjava

OFF sta pripravila Marcen in vajenec Žiga. 

*popravljeno