V ameriškem senatu naj bi se približevali dogovoru, ki bi omogočil ponovno polno delovanje ameriške zvezne vlade in uprave ter dvignil dovoljeno mejo javnega dolga, za kar se rok izteče 17. oktobra. V kolikor dogovor ne bi bil dosežen v roku dveh dni, se Združene države Amerike ne bi mogle več zadolževati in poravnati svojih obveznosti. Če bo dogovor v senatu sklenjen, se bo pozornost usmerila v predstavniški dom oziroma to, ali bo njegov predsednik, republikanec John Boehner, uspel prepričati svoje strankarske kolege, da ga podprejo. Kakšen naj bi bil dogovor, ni znano, neuradno pa se je izvedelo, da naj bi zagotovili financiranje zvezne vlade do 15. januarja prihodnje leto, medtem ko bi mejo javnega dolga zvišali do 7. februarja. V zameno naj bi demokrati pristali na koncesije glede nekaterih delov zdravstvene reforme, kar je jeziček na tehtnici, stranki pa naj bi začeli tudi dolgoročna proračunska pogajanja.

Brazilija bo ustanovila agencijo za varnost elektronske pošte, s čimer želijo preprečiti vohunjenje tujih obveščevalnih služb - ne pa tudi domačih – po spletnih poštah. Pri varovanju zasebnosti na e-maliu bodo sledili najnovejšim tehnologijam kibernetičnega nadzora, ki jih uporabljajo Združene države Amerike in Velika Britanija. Po mnenju angleškega eksperta za medmrežje Rossa Andersona takšna zaščita lahko sicer delno deluje pri pošiljanju elektronske pošte znotraj države, medtem ko zaščita veliko slabše deluje na mednarodnem nivoju. Dodal je, da ena tretjina mednarodne elektronske pošte poteka preko gmaila, kar bo Ameriškim in drugim obveščevalnim službam še vedno omogočalo širok nabor branja pošte in ni pričakovati kakšnih resnejših sprememb na tem področju.

Brez vohunjenja na medmrežju pa je bil na mednarodnem letališču v Bruslju aretiran Mohammed Abdi Hassan, eden od domnevnih voditeljev somalijskih piratov. Do aretacije je prišlo po tem, ko so belgijski agenti pod krinko Hassana in njegovega sodelavca prepričevali, da bi radi posneli dokumentarec o njunih piratskih podvigih, kar jim je očitno dalo zadostne informacije za pridržanje. Hassan je obtožen več kriminalni dejanj, med drugim tudi ugrabitve. Tožilstvo verjame, da je načrtoval zajetje belgijske ladje leta 2009, pri čemer je bila ugrabljena posadka. Hassan je januarja letos sicer zanikal vpletenost v omenjeno akcijo, belgijske oblasti pa trdijo, da je s svojimi nelegalnimi aktivnostmi zaslužil milijone dolarjev in, da mora za to odgovarjati.

Več sto ljudi je po poročilu Amnesty international umrlo v taboriščih na severovzhodu Nigerije, ki jih je vzpostavila vojska v borbi proti islamistični uporniški skupini Boko Haram. Razlogi za smrt so po poročilu zadušitev zaradi prevelike natrpanosti v prostoru, izstradanje in izvensodni poboji. Nigerijska vojska je že zanikala vse prejšnje obtožbe o kršitvi človekovih pravic in tudi tokrat verjetno ne bo nič drugače. Neimenovan pripadnik višjih struktur nigerijske vojske pa je Amnesty international sporočil, da je v prvi polovici leta umrlo najmanj 950 ljudi v vojaškem priporu. Skupina Boko Harem bi rada spodnesla nigerijsko vlado in uvedla islamistično državo. Izredno stanje je bilo razglašeno v treh severnih zveznih državah - May Yobe, Borno in Adamawa -, kjer so spopadi in napadi najbolj pogosti, očitno pa je izredno stanje tudi zlorabljeno.

Predstavniki nemške konservativne unije – zmagovalke na parlamentarnih volitvah - in socialdemokratov so brez konkretnih sklepov zaključili pripravljalne pogovore, na katerih preverjajo možnosti za oblikovanje vladne koalicije. Usklajevanja bodo pričakovano trajala dolgo, so se pa osredotočili na vprašanja, kjer se najbolj razlikujejo, to je davčna politika in vprašanje minimalne plače. Še vedno je aktualna možnost, da bi se v četrtek znova sestali še na tretji rundi pogovorov, kar pa bo odvisno od uspeha današnjih pogovorov Unije kanclerke Angele Merkel z Zelenimi. Slednji so do oblikovanja koalicije sicer zelo skeptični. Na nasprotnih bregovih so na primer pri nekaterih delih energetske politike, pri begunski politiki in pravicah istospolnih partnerjev. Tako je še vedno najbolj realna možnost velike koalicije, ki je delovala tudi v predprejšnjem mandatu.

V okviru projekta Mobile 2020 se je v Ljubljani začela dvodnevna mednarodna konferenca o kolesarjenju v srednje in vzhodnoevropskih mestih pod taktirko Regionalnega centra za okolje – pisarna Ljubljana. Udeleženci se bodo seznanili z novimi pristopi pri strateškem načrtovanju kolesarstva kot dela prometnega sistema in pri promociji kolesarjenja v mestih. Več o konferenci in izzivih za prihodnost nam je povedal vodja projekta Andrej Klemenc:

Izjava je v posnetku oddaje.

Muslimani praznujejo kurban bajram, zaradi česar so po več mestih v Sloveniji pripravili bajramsko molitev. Poslanico za Radio Študent je prispeval sekretar Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić:

Izjava je v posnetku oddaje.