Kurdi so pissed-OFF

Kurdi so pissed-OFF

Aktualno-politična novica
21. 12. 2017 - 15.00
 / OFF

Ugandski parlament je sprejel spremembo ustave, ki bo predsedniku Yoweri Museveniju omogočila še dva mandata. Do zdaj je ugandska ustava določala, da državljani, starejši od 75 let, ne morejo kandidirati za predsednika. Zdaj 73-letni Musevini tako ne bi mogel kandidirati na naslednjih predsedniških volitvah. Sprememba ustave umika to starostno omejitev, podaljšuje mandat z pet let na sedem let in omejuje služenje predsedništva na največ dva mandata. Ta omejitev na Musevinija sicer ne bo vplivala, saj ne upošteva mandatov, odsluženih pred spremembo ustave.

Gre že za drugo spremembo ustave pod Musevinijevim predsedstvom. Leta 2005 so namreč že sprejeli reformo, ki je umaknila mejo dveh mandatov in mu s tem omogočila ponovni mandat. Opozicija kritizira proces sprejemanja spremembe, saj je bil parlament v času odločanja obkrožen z varnostnimi silami, kar dojemajo kot ustrahovanje. Spremembo je parlament sprejemal dva dni, izbruhnilo je več pretepov v parlamentu. Varnostne sile so aretirale več opozicijskih poslancev in jih obtožile motenja miru.

Na Aljaski bodo lahko črpali nafto in zemeljski plin. Del davčne reforme, ki jo je ameriški kongres sprejel v sredo, predstavlja umik več kot 40 let stare prepovedi črpanja v aljaški divjini. Gre za 76.900 kvadratnih kilometrov veliko obalno območje, na katerem bi lahko bilo za od 4,3 do 11,8 milijard sodov surove nafte. Za primerjavo je ZDA v letu 2016 proizvedla dobre 3 milijarde sodov surove nafte. Do vrtanja naj sicer ne bi prišlo še več let, saj bodo pred izdajo dovoljenja potrebne natančne analize potencialnih vplivov na okolje. Proti umiku prepovedi se bodo borile tudi okoljevarstvene organizacije, ki napovedujejo, da bodo sprožile sodne postopke.

Na morebitne sporne pravne prakse naftnih podjetij pa opozarjajo v Italiji, kjer bodo zaradi izplačevanja podkupnin v Nigeriji sodili naftnima družbama Shell in Eni. Državno tožilstvo je obtožnico vložilo proti enajstim posameznikom, med katerimi sta tudi sedanji predsednik družbe Eni Claudio Descalzi in njegov predhodnik Paolo Scaroni. Sojenje se bo začelo marca. Leta 2011 sta družbi pridobili dovoljenje za vrtanje na naftnem nahajališču, kjer naj bi bilo za 9 milijard sodov surove nafte. Zanj sta podjetji na račun nigerijske vlade izplačali 1,09 milijarde evrov.

Le okoli 180 milijonov evrov je dejansko dobila država, ostanek naj bi dobilo podjetje Malabu, ki ga vodi Dan Etete. Etete, sicer nekdanji nigerijski minister za nafto, je bil leta 2007 že obsojen zaradi pranja denarja.

Podjetje Malabu naj bi del denarja izplačalo nigerijskemu političnemu vrhu, med drugim nekdanjemu nigerijskemu predsedniku Goodlucku Jonathanu. Preiskava delovanja družb Shell in Eni trenutno poteka v šestih državah, obe družbi pa nezakonito delovanje zanikata.

Na Bližnji vzhod. Protestniki so se podali na ulice v iraškem Kurdistanu. Zahtevajo odstop pokrajinske uprave in dveh vodilnih vladnih strank, saj jih obtožujejo neučinkovitega vodenja pokrajine in korupcije. Lokalna oblast namreč že dva meseca ni plačala svojih javnih uslužbencev. Protesti zdaj potekajo že tri dni, sodeluje več 1000 ljudi, prišlo je do več soočenj z policijo. V njih je umrlo šest in bilo ranjenih več kot 100 protestnikov. Skupina oboroženih protestnikov je vdrla v pisarno vladajoče Kurdske demokratske stranke v Ranyi. Oblasti so se odzvale z vzpostavitvijo policijske ure, proteste skušajo zatreti tudi z rabo solzivca in vodnih topov. Poleg tega so streljali na protestnike.

V regiji so opazili povečano prisotnost iraške vojske, prav tako je iraški predsednik Haider al-Abadij napovedal, da bo v proteste posegel z vojsko. Proteste skušajo zatreti tudi z aretacijami domnevnih organizatorjev. Tako so na primer aretirali lastnika lokalnega radia in televizijske hiše NRT, ki jo obtožujejo spodbujanja poslušalcev k uporu. Lokalni mediji poročajo, da je Ranya zdaj pod nadzorom protestnikov. Spomnimo, da je bila pred nekaj meseci na referendumu izglasovana neodvisnost iraškega Kurdistana.

V Azijo. Mjanmar je prepovedal vstop v državo preiskovalki za človekove pravice Organizacije združenih narodov. Preiskovalka Yanghee Lee bi morala obiskati Mjanmar januarja, da bi ocenila tamkajšnje stanje. Vstop so ji prepovedali do konca mandata. Po preiskovalkinem mnenju prepoved dokazuje, da lokalne oblasti poskušajo utišati vsako pričevanje o nasilju proti muslimanski manjšini Rohingya. OZN je ravnanje Mjanmara proti Rohingyi označil kot šolski primer etničnega čiščenja. Mjanmarske oblasti pravijo, da so vstop preprečile kot odziv na poročilo Yanghee Lee po njenem julijskem obisku. Poročilo dojemajo kot pristransko in nepošteno. V njem je namreč kritizirala oblasti, da so jo pretirano omejevale in nadzorovale. Visoki predstavnik OZN za človekove pravice Zeid Ra'ad al-Hussein je dejal, da je možna mednarodna tožba mjanmarskih oblasti zaradi genocida.

Nemški Zvezni urad za migracije in begunce je objavil podatke o številu prostovoljnih odhodov prosilcev za azil v državo izvora. Nemčijo je tako leta 2017 prostovoljno zapustilo 28 tisoč ljudi, kar je skoraj polovica manj kot leto prej. Zmanjšalo se je tudi število deportacij. Nemška shema prostovoljnega vračanja zavrnjenih migrantov očitno ne deluje po pričakovanjih. Shema predvideva višje denarne spodbude za migrante, ki se želijo prostovoljno vrniti domov. Družine so upravičene do 3000 evrov, posamezniki pa 1000 evrov. Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je učinke sheme sicer označil za pozitivne. Hkrati je izpostavil potrebo po vzpostavitvi večjega števila pripornih centrov, kar naj bi pospešilo deportacije.

Društvo novinarjev Slovenije je objavilo javno pismo predsedniku vlade Miru Cerarju. V njem kritizira prikrito sprejemanje medijske strategije, ki je potekalo izven strokovne javnosti, politično imenovanje članov programskega in nadzornega sveta Radiotelevizije Slovenija. Prav tako v pismu kritizirajo nepripravljenost vlade prenoviti medijsko zakonodajo, navkljub obljubam vlade, da jo bo spremenila. Pomanjkljivosti trenutne medijske zakonodaje razjasni Špela Stare, generalna sekretarka društva.

Izjava

Off sta pripravila vajenca Pia in Matija.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Društvo novinarjev Slovenije je objavilo javno pismo predsedniku vlade Miru Cerarju. #

in Miro Cerar bo twitnil:
For state sponsored systemic oppression and rejection, we are sorry.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.