V Libanonu se je formirala nova vlada pod vodstvom Hassana Diaba, ki je mandat dobil pred več kot mesecem dni. Diab, pred kratkim še neznan profesor ameriške univerze v Bejrutu, je naznanil, da bodo novo vlado tehnokratsko vodili neodvisni strokovnjaki, ki pa imajo podporo Hezbolaha in njegovih zaveznikov. Njihov cilj bo zadovoljiti zahteve protestnikov, ki so se mobilizirali v luči ene izmed najhujših ekonomskih kriz v zgodovini države. Libanon je brez delujoče vlade že več kot eno leto, od takrat, ko je odstopil premier Saad Hariri, ki mu javnost očita korupcijo in slabo upravljanje. Protestniki, ki so na ulicah že več kot tri mesece, zahtevajo korenite reforme, predvsem pa delujočo vlado, ki se bo učinkovito spopadla z ekonomsko krizo. Diab je obljubil, da se bo nova vlada zavzemala za neodvisno sodstvo, izterjavo poneverjenih sredstev iz skladov in da se bo borila proti nezakonitim dobičkom. Protestniki pa kljub sestavi nove vlade ter obljubam novega premierja niso zadovoljni. Mnogi zahtevajo popolno prenovo političnega sistema, novo vlado pa vidijo kot manever, s katerim se bo nekdanja politična garnitura ohranila na oblasti.

Poslanci grškega parlamenta so Katerino Sakellaropoulou izvolili za novo predsednico, prvo v zgodovini države. Sodnica z dolgoletnimi izkušnjami z okoljskim in ustavnim pravom bo zaprisegla trinajstega marca, ko bo nasledila dosedanjega predsednika Prokopisa Pavlopoulosa. Predsedniška funkcija obsega pristojnosti poveljevanja oboroženim silam in potrjevanje vlade ter zakonov, a je kljub temu predvsem simbolne narave. Nova predsednica predstavlja redkost v grški politiki, saj poleg tega, da je ženska, tudi ni članica nobene politične stranke.

Ruski predsednik Vladimir Putin je manj kot teden dni po naznanitvi predloga ustavnih reform, ki so pripeljale do odstopa premierja Dmitrija Medvedjeva, imenoval novo vlado, v kateri med drugim ostajata zunanji in obrambni minister Sergej Lavrov in Sergej Šojgu. Vlado bo vodil zdaj že nekdanji direktor federalne davčne uprave Mihail Mišustin. S spremembo ustave želi Putin parlamentu omogočiti imenovanje predsednika vlade in ministrov, o čemer trenutno odloča predsednik države. Putin trdi, da želi s predlogom povečati vlogo parlamenta in narediti njegovo delovanje bolj transparentno. Kritiki poudarjajo, da si Putin želi z ustavno reformo zagotoviti nadaljevanje lastne politične kariere v vlogi predsednika vlade, saj mu trenutna ustavna ureditev ne dovoli kandidirati na naslednjih predsedniških volitvah, ki bodo leta 2024.

Indijsko vrhovno sodišče je dalo vladi predsednika Narendre Modija štiri tedne časa, da se odzove na številne vložene peticije, ki zahtevajo ustavno presojo spornega amandmaja zakona o državljanstvu. Zakon namreč postavlja versko opredelitev kot temelj za pridobivanje državljanstva in je zato diskriminatoren do muslimanske manjšine v državi, ki šteje približno 172 milijonov ljudi. Odločitev sodišča, da vlado pozove k odzivu, je številne razočarala, saj to v vmesnem času ni zadržalo izvajanja zakona, kar je bil tudi namen podpisnikov peticij.

Luigi Di Maio, italijanski zunanji minister, odstopa z mesta vodje Gibanja petih zvezd. Njegov položaj bo začasno zasedel senator Vito Crimi. Gibanje petih zvezd, ki zaseda večino sedežev v senatu, je od strankinega vstopa v koalicijo zapustilo že 15 članov, med njimi tudi bivši šolski minister Lorenzo Fioramonti. Stranka, ki je v vlado vstopila po volitvah leta 2018 in ki je bila del dveh koalicij, vztrajno izgublja podporo med volivci. Na prejšnjih volitvah v Evropski parlament je dobila le 17 odstotkov glasov, pripravljajo pa se na prihajajoče regionalne volitve.

Srbska napredna stranka je v parlamentarno proceduro vložila predlog spremembe volilnih zakonov za parlamentarne in lokalne volitve. Osrednja novost je znižanje volilnega praga, in sicer s petih na tri odstotke, s čimer želijo - tako stranka predsednika Aleksandra Vučića - zagotoviti, da bo razporeditev poslanskih mandatov ustreznejša in da bo bolje odražala voljo volivcev. A za volilnimi spremembami se prej skriva manever vladne koalicije, s katerim želijo preprečiti, da bi opozicijske stranke bojkotirale prihajajoče parlamentarne volitve, ki bodo v Srbiji predvidoma potekale v drugi polovici aprila.

Skupščina upnikov puljske ladjedelniške družbe Uljanik se je na sodišču za gospodarske zadeve v Pazinu odločila za dokončno likvidacijo podjetja. Po odločitvi skupščine krovna družba ladjedelnice kot delniška družba nima pogojev za nadaljevanje poslovanja v času stečajnega postopka. Skupščina ne izključuje možnosti ustanovitve novega Uljanika. Marija Ružić, stečajna direktorica Uljanika, je razložila, da dolgovi podjetja presegajo 690 milijonov evrov, medtem ko je premoženje družbe ocenjeno na 230 milijonov evrov. Proizvodnja stoji, denarja za zagon ter zakonskih pogojev za stečaj pa ni. Sodišče je sprejelo tudi odločitev o zamiku prodaje dela premoženja družbe, kar bi lahko omogočilo oživitev ladjedelništva v Pulju. Več o posledicah likvidacije za delavce ter o prihodnosti podjetja pove Samir Hadžić iz Štaba za obrambo ladjedelnice Uljanik.

Nadzorni svet Petrola je za predsednico uprave s polnim mandatom imenoval Nado Drobne Popović, ki je funkcijo začasne predsednice kot tedanja prva nadzornica uprave opravljala od konca oktobra, ko je odstopila uprava Tomaža Berločnika. Popović bo imela sedaj 21 dni časa, da izbere nove člane uprave in jih predstavi nadzornemu svetu, ki bo o njihovi potrditvi tudi glasoval.