V Šindžangu, avtonomni ujgurski regiji na severozahodu Kitajske, so legalizirali tako imenovane preizobraževalne centre, v katerih naj bi poučevali mandarinščino, pravne koncepte in poklicno šolanje. V praksi ti centri že približno leto dni služijo kot internacijska taborišča za okoli milijon Ujgurov, pripadnikov turške muslimanske etnične skupine. Kitajska vlada je še avgusta zanikala obstoj centrov, ki jim človekoljubne organizacije pripisujejo pranje možganov, oblastniki pa njihov obstoj upravičujejo z bojem proti ekstremizmu. Z legalizacijo preizobraževalnih centrov stopa v veljavo tudi direktiva, ki centrom podeljuje mandat za ideološko izobrazbo, psihološko rehabilitacijo in vedenjsko prevzgojo pridržanih Ujgurov. Z novo zakonodajo je tudi prepovedano širjenje ekstremizma z na primer neobičajno dolgimi bradami in čudnimi imeni. V prestolnici Šindžanga, Urumkui, so partijski voditelji včeraj prisegli, da se bodo bojevali proti pan-halalizaciji. K pan-halalizaciji oblastniki štejejo vse od prehranjevanja s halal hrano do zavračanja javne izobrazbe in javne kitajske televizije.

Bolj človečni pa bodo Malezijci. Tamkajšnji vladni kabinet je naznanil, da namerava prepovedati smrtno kazen. Koalicija Pakatan Harapan je maja na volitvah premagala stranko Barisan Nasional predvsem z obljubo izboljšanj na področju človekovih pravic. Barisan Nasional je bila sicer na oblasti od leta 1957 in so jo tako letošnje volitve prvič brcnile s koalicijskih na opozicijske stolčke. V parlamentu z 222 sedeži ima koalicijska Pakatan Harapan 116 sedežev, opozicijska Barisan Nasional pa 51. Napoved vladnega kabineta o prepovedi smrtne kazni bo po vsej verjetnosti zaustavila tudi usmrtitve 1200 zapornikov, ki trenutno čakajo na smrtno kazen. O vladnem predlogu bo parlament razpravljal predvidoma naslednji teden.

Rusko državno podjetje Gazprom bo ponovno pričelo z uvozom turkmenistanskega zemeljskega plina. Rusija je bila s petdeset milijardami kubičnih metrov plina letno nekdaj največja odjemalka turkmenistanskega plina, dokler ni leta 2009 prišlo do nepojasnjene eksplozije v eni od glavnih plinskih cevi in je Rusija uvoz drastično zmanjšala. Leta 2014 in 2015, ko je Rusija uvažala le še štiri milijarde kubičnih metrov plina letno, je med državama prišlo do sporov glede cen, dokler ni leta 2016 Rusija popolnoma prenehala uvažati turkmenistanski plin in je glavna uvoznica plina postala Kitajska. Zakaj točno se je Gazprom odločil za ponovni uvoz plina iz Turkmenistana, ni jasno, so pa napovedali, da se bo ponovno pričel leta 2019.

V Peruju je bila zaradi preiskave o korupcijskih obtožbah pridržana Keiko Fujimori, predsednica največje opozicijske stranke. Fujimori naj bi od brazilskega gradbenega podjetja Odebrecht, povezanega z več korupcijskimi škandali v Braziliji, v času predsedniške kampanje leta 2011 prejela okoli milijon evrov. Zaradi povezanih korupcijskih škandalov je s predsedniškega stolčka v marcu odneslo nekdanjega predsednika Pedra Pabla Kuczynskega. Ta je, da bi si zagotovil glasove proti nezaupnici, pomilostil nekdanjega perujskega predsednika Alberta Fujimorija, očeta Keiko, ki je prestajal 25-letno zaporno kazen zaradi zločinov proti človeštvu in korupcije. Fujimori se je sicer prejšnji teden po pritožbi svojcev žrtev vrnil v zapor, zaradi slabega zdravstvenega stanja pa bo kazen prestajal v bolnišnici.

V bolnišnici bodo morda pristali makedonski opozicijski poslanci. Makedonsko notranje ministrstvo je namreč pričelo s preiskavo obtožb, da so opozicijski poslanci prejemali anonimne grožnje v povezavi s prihajajočim parlamentarnim glasovanjem o dogovoru z Grčijo. Dogovor določa spremembo imena Makedonije v Republiko Severno Makedonijo, na posvetovalnem referendumu, izvedenem prejšnjo nedeljo, pa ni dosegel 50-odstotnega ustavno določenega kvoruma. Za spremembo ustave vlada potrebuje dvotretjinsko večino v parlamentu, kar bi pomenilo, da mora spremembe podpreti devet poslancev iz vrst opozicije. Grožnje in pritiske, povezane tudi z njihovimi družinami, so prejemali predvsem poslanci, ki so že razmišljali o tem, da bi svoj glas oddali v nasprotju z linijo stranke VMRO-DPMNE, ki spremembam nasprotuje.

Srbska vlada je sprejela odločitev, da ukine brezvizni režim z Iranom, ki je bil v veljavi od septembra lani. Vlada režim ukinja zaradi povečanega števila prošenj za azil Irancev, in sicer s 3 na 12 odstotkov vseh vloženih prošenj. Srbija z Iranom nima dogovora o vračanju, tako da pobeglih iranskih turistov ni mogoče deportirati iz države. Hrvaški časopis Večernji list poroča, da gre pri odločitvi srbske vlade za uspeh hrvaške diplomacije, nezadovoljne z velikim številom Irancev, ki so iz Srbije brez težav prišli tudi na Hrvaško.

Med zapiranjem meja za Irance pa so se v Srbiji odpirale prodajalne trgovske verige Lidl. Slednja je odprla 5 poslovalnic v Beogradu in devet drugod po Srbiji. Ob otvoritvi trgovine v Beogradu sta imela slavnostna govora tudi tamkajšnji župan Zoran Radojičić in srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Izjava

V Sloveniji je medtem bilo napovedano zaprtje petnajstih poslovalnic Nove ljubljanske banke širom Slovenije. Prisluhnite OFFsajdu čez slabi dve uri, v katerem bomo spregovorili z jeznimi župani ter se vprašali, kdo si bolj zasluži svojo pravico do lažjega obiska banke in ali je možnost obiska bančne poslovalnice pravica ali privilegij.