Ameriški predsednik Barack Obama je na zadnjem televizijskem soočenju z republikanskim predsedniškim kandidatom Mittom Romneyjem nastopil agresivneje od nasprotnika, ki se je po mnenjih političnih komentatorjev presenetljivo veliko strinjal s sedanjo zunanjo politiko Združenih držav Amerike, kar je bila tudi glavna tema sinočnje debate na floridski univerzi Lynn v Boca Ratonu. Kandidata sta debatirala o temah, ki so bile doslej v ospredju kampanje. To so Iran, Afganistan, Sirija, Libija, Izrael, Kitajska, Rusija in obrambni proračun ZDA. V diskusijah se je Romney pogosto strinjal s politiko trenutnega predsednika. Po novem tudi republikanski kandidat podpira umik ameriške vojske iz Afganistana do konca leta 2014, kar je še enkrat več potrdilo o nekonsistentnosti Romneyjevih stališč. Soočenje je sicer pogosto skrenilo s področja zunanje politike nazaj h gospodarskim temam, ki volivce letos najbolj zanimajo. Romney je pri tem ponavljal svoj glavni argument, da je gospodarsko okrevanje pod Obamo prepočasno. Po končanih treh televizijskih soočanjih je glede na javnomnenjske raziskave 53 odstotkov volivcev na strani Baracka Obame.

Kitajska bonitetna agencija Dagong bo združila moči z ameriško bonitetno agencijo Egan-Jones in rusko agencijo RusRating. Oblikovali bodo novo neodvisno družbo in protiutež glavnim ameriškim bonitetnim hišam Fitch, Standard & Poor's in Moody's, saj je njihovo delovanje nezadostno, je danes sporočila bonitetna hiša Dagong. Zagotovila je, da bo nova družba, ki jo bodo poimenovali Universal Credit Rating Group, popolnoma neodvisni ponudnik bonitetnih storitev in da ne bo predstavljala interesov posameznih držav ali skupin. Ameriške bonitetne hiše Fitch, Standard & Poor's in Moody's so se znašle pod plazom kritik, ker niso napovedale svetovne finančne krize, ki je izbruhnila leta 2008. Veliko dolžniških instrumentov, povezanih z ameriškim nepremičninskim trgom, ki je sprožil krizo, je imelo pri omenjenih treh hišah najvišjo možno oceno.

Na tridnevnem glasovanju so zainteresirani volivci izbrali vodstvo ruske opozicije, ki se bo po organizaciji množičnih protivladnih protestnih shodov zdaj posvetila tudi političnemu programu. Svoj klik je na volitvah, ki so potekale prek spleta, po besedah vodje volilne komisije Leonida Volkova oddalo več kot 81.000 ljudi. Za 45-članski koordinacijski svet izvensistemske opozicije se je potegovalo 200 kandidatov. Največ glasov je po pisanju prejel ruski aktivist  Aleksej Navalni. V koordinacijski svet so se med drugim uvrstili televizijska voditeljica in aktivistka Ksenija Sobčak, voditelj Leve fronte Sergej Udalcov, ki mu zaradi obtožbe o organizaciji protestov grozi deset let zapora, in opozicijski politik Boris Nemcov. Medtem ko je ruska oblast glasovanje uradno ignorirala, pa posamična obračunavanja z opozicijskimi kandidati v medijih, ki so blizu Putinu, in kibernetični napadi na spletno stran, preko katere je potekalo glasovanje, nakazujejo, da podporniki Kremlja vendarle niso povsem indiferentni.

Sirski predsednik Bašar al Asad je oznanil splošno amnestijo za vse tiste, ki so izvajali kriminalne dejavnosti v državi od začetka državljanske vojne marca 2011 do današnjega dne. Po Asadu amnestija velja za vse tiste, ki se bodo oblastem predali, ne velja pa za že zaprte zapornike in za uporniško vojsko, ki v luči sirske oblasti velja za teroristično.

Letošnja sezona lova v Italiji je lovske organizacije in organizacije za pravice tako ljudi kot živali združila v pozivu k strožji lovski zakonodaji. V različnih nesrečah povezanih z lovom so namreč italijanski lovci od septembra do včeraj ubili trinajst, ranili pa 33 ljudi. Sporna je predvsem zakonodaja, ki lovcem omogoča, da lovijo najmanj 150 metrov od najbližje hiše. Lovske skupine in organizacije tako za pravice ljudi kot živali se sicer strinjajo, da je žalostnih dokazov več kot dovolj za strožjo regulacijo lova, a se njihova mnenja začnejo kresati pri iskanju ustreznih ukrepov. Zdi se, da se običajen državljan v Italiji na območjih lova ne more normalno gibati, ne da bi tvegal smrt.

Z uvodnima nastopoma predsednika vlade Janeza Janše in finančnega ministra Janeza Šušteršiča se je v parlamentu uradno začela razprava o predlogih državnega proračuna za prihodnje leto in za leto 2014. O proračunskih številkah bodo zdaj dober mesec dni razpravljali v parlamentarnih odborih, dokončno pa naj bi jih potrdili na zasedanju parlamenta v začetku decembra. Janša je v dramatičnem nastopu poudaril, da tako težkih razmer ni bilo že od osamosvojitve naprej. Tako kot takrat gre tudi zdaj za suverenost naše države. Pri opisovanju razmer ni pozabil povedati, da se je prejšnja vlada napačno odzivala na krizne razmere in zato bo treba zdaj nekaj časa hoditi nazaj. Cilj tega proračuna je predvsem povrniti zaupanje vlagateljev iz tujine.

Skupina kulturnikov iz Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Hrvaške je s solidarnostno izjavo izrazila podporo uslužbencem slovenskih organizacij in ustanov v Italiji, ki se nahajajo v težkem finančnem položaju. V podpori poudarjajo, da v tem trenutku slovenske ustanove v Italiji ne razpolagajo s potrebnimi sredstvi za izvajanje svojih dejavnosti v korist celotnega prebivalstva, vključno z Italijani in Furlani. Kulturne dejavnosti Slovencev v Italiji so sicer tesno povezane tudi s Slovenijo in z italijansko skupnostjo v Sloveniji in na Hrvaškem. Govorili smo z Cirilom Zlobcem, ki je tudi eden izmed podpisnikov izjave.

Izjava je v posnetku oddaje.