Zunanja ministra Kitajske in Indije, Vang Ji in Subrahmanyam Jaishankar, sta na srečanju v Moskvi dosegla dogovor o prekinitvi spopadov vzdolž mejnega območja v Kašmirju, tako imenovane linije dejanskega nadzora. Zadnje obdobje trenj se je začelo maja s pretepom med kitajskimi in indijskimi vojaki, stacioniranimi na mejnem območju. V zadnjih mesecih je prišlo do več podobnih incidentov, v začetku tedna pa tudi do streljanja, čeprav zgolj v zrak. Kitajska in Indija sta sicer druga drugo obtožili sproženja opozorilnih strelov, šlo pa naj bi za prvo uporabo strelnega orožja na tem območju po letu 1975. Državi sta leta 1996 tudi podpisali dogovor, ki prepoveduje uporabo strelnega orožja na dvokilometrskem pasu vzdolž linije dejanskega nadzora

Podjetje Microsoft je Rusijo, Kitajsko in Iran obtožilo hekerskih napadov na oba kandidata ameriških predsedniških volitev, Donalda Trumpa in Joeja Bidna. V podjetju so zapisali, da so večino napadov sicer odbila njihova varnostna orodja, vgrajena v programsko opremo, ki jo uporabljajo v obeh predvolilnih kampanjah. Kitajska in Iran se na obtožbe še nista odzvala, uradni govorec Kremlina pa je Microsoftove navedbe označil za nesmisel. V podjetju trdijo tudi, da naj bi v primeru ruskih napadalcev šlo za isto skupino hekerjev kot v aferi vmešavanja v volitve leta 2016. Takrat naj bi hekerji do zmage na volitvah pomagali Donaldu Trumpu, kar je slednji označil za neresnico, zaradi preiskovanja vmešavanja pa je leta 2017 razrešil direktorja Zveznega preiskovalnega urada.

Predstavniki libijske Vlade narodne enotnosti in predstavniškega doma iz Tobruka so na pogajanjih v Maroku dosegli dogovor o kriterijih in mehanizmih za imenovanje ljudi na ključne položaje v državnih ustanovah. Gre predvsem za funkcije v libijski centralni banki, državni naftni firmi in vojski, srečanja pa naj bi se nadaljevala konec septembra, predvsem z namenom finaliziranja zdaj doseženega dogovora. Mednarodno priznana vlada narodne enotnosti je bila ustanovljena leta 2015 pod sponzorstvom Združenih narodov. Do spora s predstavniškim domom je prišlo leta 2016, ko je slednji glasoval proti potrditvi vlade kot edine legitimne predstavnice oblasti v Libiji. Predstavniški dom se je iz prestolnice Tripoli preselil v Tobruk zaradi državljanske vojne, ki je izbruhnila leta 2014 med sprtima stranema in raznimi drugimi političnimi frakcijami ter islamističnimi milicami. 

Sedmerica evropskih držav je na srečanju na Korziki pozvala Turčijo k nadaljevanju pogajanj o ureditvi meja z Grčijo in Ciprom. Prav tako so Turčiji zagrozili s sankcijami, če se ne bi bila pripravljena udeležiti pogajanj. Turčija je izjavo označila za pristransko in nerealno, je pa izrazila pripravljenost za nadaljevanje pogajanj z Grčijo. Državi sta sicer že dolga leta v konfliktu glede ekskluzivne ekonomske cone v Egejskem morju, do zadnjega incidenta pa je prišlo prejšnji mesec. Turčija je na območje, ki ga ima Grčija za svoje, poslala raziskovalno ladjo, iščoč nafto in plin, kasneje pa je izvedla tudi vojaške vaje. Grčija trdi, da so pri tem turška letala vstopila v njen zračni prostor.

Hrvaški poslanec v evropskem parlamentu in predsednik stranke Živi zid Ivan Sinčić je pred stavbo hrvaške vlade v Zagrebu izvedel protest. S kombijem je pripeljal na desetine lubenic, jih odvrgel pred vladno poslopje in se povzpel na kombi, kjer je imel govor. Z njim je želel opozoriti na problematiko uničevanja sadja in zelenjave, ki jih domači proizvajalci ne uspejo prodati zaradi nižjih cen uvoženih pridelkov. Hrvaškega premierja Andreja Plenkovića je protest prestrašil, češ da je treba izdelati načrt za varnost Markovega trga, saj bi v kombiju lahko bilo tudi kaj resnejšega kot lubenice. Hrvaški poslanci so sicer danes sprejeli zakon o obnovi Zagreba po marčevskem potresu. Država, županija in mestna ali občinska uprava bodo v celoti financirale obnovo premoženja lastnikom z minimalno plačo, ki nimajo drugega vrednega premoženja. Prav tako naj bi bili do kritja stoškov obnove upravičeni ljudje s posebnimi potrebami in majhnimi prihodki. Ostali bodo morali s svojimi sredstvi financirati dvajset odstotkov stroškov obnove, kdor pa bo obnovljeno nepremičnino prodal v petih letih, bo primoran državi povrniti celotne stroške obnove.

Dnevno število okužb z novim koronavirusom pri nas je v četrtek preseglo stotico. Vladni govorec Jelko Kacin je na tiskovni konferenci zatrdil, da vlada zaenkrat ne razmišlja o ukrepih, kot so omejitev gibanja in zapiranje šol, vrtcev in drugih ustanov. Karantene bodo po novem enako dolge tako pri vstopu v državo s tveganih območij kot tudi v primeru visoko tveganega stika, trajale pa bodo deset dni.

V Postonjski jami so napovedali odpuščanja zaradi 83-odstotnega upada obiska. Velika večina gostov je namreč iz tujine, zato tudi turistični boni oziroma počivavčerji niso ublažili upada obiskov zaradi zaprtih mej. Število odpovedi še ni znano, saj pogajanja vodstva jame s sindikati še potekajo, po poročanju Primorskih novic pa naj bi ukinili od 60 do 174 delovnih mest. Prednost pri ponovnem zaposlovanju naj bi imeli izobraženi in usposobljeni kadri.